Konec meseca maja se je tročlanska delegacija SŽPS-ja, katere član je bil tudi sam predsednik sindikata, udeležila tradicionalnega srečanja sindikata PKP na Poljskem.
Iz Ljubljane smo odpotovali v rano jutro, naša končna destinacija po dvanajstih urah vožnje pa je bil kraj Boszkowo ob jezeru Wielkie. Ob prispetju nas je protokolarno pozdravil predsednik PKP, Aleksander Motyka, izostal pa ni tudi pozdrav z ostalimi gosti oz. predstavniki sindikatov tujih železniških uprav.
Sledila je izmenjava mnenj in izkušenj s slednjimi in pri tem opazim, da nam taka srečanja lahko koristijo, saj se pri tem eni od drugih lahko marsičesa naučimo na področju sindikalnega poslanstva.
Nato je bil čas za športni del srečanja. Na sporedu so bile običajne športne discipline (košarka, odbojka) in pa tudi nekatere precej nenavadne, kot je metanje zavorne cokle. Zares zanimivo popestrilo.
Kasneje smo si kot zanimivost ogledali postajo Wloszakowice, katera je popolnoma zaprta zaradi remonta. Gre za vzorno in zanimivo izvedbo celovitne rekonstrucije dotrajane proge, ki je zavarovana z zdaj že zastarelimi elektromehanskimi signalnovarnostnimi napravami. Ob ogledu so mi misli pogosto uhajale na postaje v naši deželi, ki imajo enak način zavarovanje in sprašujem se, kdaj bo tudi pri nas prišlo do podobnih posodobitev?
Ko se je srečanje približevalo koncu, je bil čas tudi za sklepno misel. Hitro ugotoviš, da ni vse tako črno-belo. Rado se primerjamo s tujci, a kmalu vidiš, da imajo težave, ki jih pri nas ni. Menim, da včasih nismo najbolj hvaležni za to kar imamo, še posebej glede sindikalnega delovanja. To pa ne sme biti izgovor za spanje na lovorikah. Vztrajno, neprekinjeno in velepotezno moramo nadaljevati s strmenjem k boljšim pogojem in boljšim oz. najboljšim stvarem.
Besedilo: Davor Lučić
Foto: Davor Lučić