V začetku meseca junija je v mestecu Brok, ki je od Varšave oddaljeno 80 km v smeri severovzhoda, potekalo srečanje prometniškega sindikata Zwiazek Zawodowy Dyžurnych Ruchu PKP. To je bilo njihovo petnajsto srečanje, ki so se ga udeležili predstavniki iz preko 20 njihovih regijskih odborov. Med tujimi gosti je bila tudi štiričlanska delegacija SŽPS. Srečanje je bilo sestavljeno iz delovnega dela (izmenjava izkušenj in pogovor o delu sindikatov v posameznih državah) ter športnega dela v obliki raznih iger in druženja. Obiskali smo tudi Narodni park Białowieża, ki se razprostira na 152 hektarih na beloruski in poljski strani meje.
V športnih disciplinah (metanje cokle in kape, odbojka, igra ringo ter vožnja drezine po širokotirni železnici tik ob beloruski meji) smo se držali načela Važno je sodelovati, ne zmagati.
V nadaljevanju članka preberite izjave treh udeležencev slovenske odprave.
Bojan Gajšek:
Poljska je neprimerljiva s Slovenijo tako glede velikosti, saj je kar nekajkrat večja, kakor tudi glede delavskih pravic in množičnosti delavskega gibanja, ki je v marsičem za nami. Je zanimiva država, polna dobrih ljudi, polna nasprotij, privlačna in z obilo potenciala. Med bivanjem začutiš gostoljubnost in prijaznost domačinov, obenem pa tudi njihove težave, ki jih pestijo nekje v ozadju. Lahko se marsičesa naučimo od njih in prav tako jim lahko ogromno damo. Vsekakor je Poljska dežela, ki jo je potrebno obiskati večkrat.
Franc Kolarič:
Potovanje na Poljsko je bila krasna avantura, katero velja ponoviti. Prelepa pokrajina in prijaznost tamkajšnjih ljudi ti dajejo občutek domačnosti in zaželjenosti. Pot je bila sicer naporna, vendar je bilo vredno. Takih dogodkov ne pozabimo.
Miran Prnaver:
Ko smo prišli na Poljsko, smo se pozdravili s predsednikom Aleksandrom Motyko. Na glavi je imel kapo SŽPS. In to mi je že veliko povedalo o odnosu in bližini naših dveh sindikatov in narodov.
Poljaki so bili, kot vedno, zelo gostoljubni in počutili smo se res dobro in prijetno.
Njihov rojak Karol Wojtila je bil za papeža izvoljen pred točno štiridesetimi leti. Prve besede papeža Janeza Pavla II. so bile, da prihaja iz daljne dežele. Res je Poljska precej daleč od nas. Smo si pa ljudje in naša srca zelo blizu. Vse to je potrdilo tudi letošnje srečanje na severuvzhodu Poljske v mestecu Brok.
Članek in fotografije pripravil: Miran Prnaver