Počasi se končuje letošnja pozna zima, in ko boste dobili glasilo v roke, upam, bo res že prava pomlad. Beseda pomlad ima večplasten pomen. Tako smo imeli konec devetdesetih let prejšnjega stoletja slovensko pomlad, ki je prinesla rojstvo samostojne države Slovenije. Težko je reči, ali imamo trenutno sindikalno pomlad na SŽ. Veliko sprememb, ki jih doživljamo v tem času, premiki in ukrepi, na katere je naš sindikat že davno in velikokrat opozarjal, da so potrebni, so danes del realnosti. Čas bo pokazal, kolikšni so v kakšni obliki. Verjamem in upam, da bo naš sindikat tudi v tej novi situaciji znal ohraniti svoj pravi in prvinski ter prepoznavni obraz. Obraz, ki nas je ohranil pri življenju v tistih časih, ki so bili res težki in zahtevni. In to so bili časi, ko majhne, a čvrste barke, ki se je borila med valovi in so jo hotele velike ladje na vsak način potopiti, niso zapustili le najbolj predani in načelni. To ste vi, naše dolgoletne, zveste članice in člani SŽPS. Verjamem, da tega ne bodo(mo) pozabili tudi v »novih« časih.
Sicer pa je na »medijski« sindikalni sceni v začetku leta ponovno zagledalo luč še eno sindikalno glasilo. Vsaka konkurenca je dobrodošla in jo pozdravljamo, saj pripomore k boljši in večji objektivnost ter obveščenosti, ker vsako glasilo prikaže svoj pogled na dogajanje.
Številka, ki je pred vami, je po številu člankov zopet zelo bogata. Upam, da tudi v kvaliteti in zanimivosti ne bo zaostajala. Poleg rednih dosedanjih rubrik smo dodali še eno novo. Pogovori z našimi upokojenimi člani, ki so v preteklosti naredili veliko dobrega za naše vrste.
Tokrat smo si pogledali Rogaško progo, se pogovarjali s podpredsednikom našega sindikata in predstavljamo poklic čistilca. Na ogled se postavlja OO Nova Gorica, pišemo o tem, kakšno novo vozilo so dobili v EE Maribor.
Mesec marec je zaznamovan z dvema praznikoma, posvečenima materam in ženam. Naše članice smo popeljali na tradicionalni izlet na Gorenjsko. Berite tudi o tem.
Na zgodovinskih straneh med drugim pišemo o začetkih železnic na naših tleh.
V drugem članku nadaljujemo tematiko železnic dveh koroških dežel (avstrijske in naše). Pred več kot 170-imi leti se je južna železnica gradila v skupni državi Avstro-Ogrski, danes žal vidimo, kako velike razlike so med infrastrukturo železnic Avstrije in Slovenije. Nekaj spodbud in idej, da ulovimo zadnji vlak, smo slišali na srečanju županov in naših dveh ministrov v Pliberku.
Upam, da je našteto v uvodniku (in še marsikateri članek, ki ni omenjen), dovolj velik razlog, da boste tudi to številko Prometnika z veseljem listali, prebirali in morda še komu ponudili v branje.
Miran Prnaver, glavni urednik