Letošnji tradicionalni izlet ob dnevu žena je organiziral OO Pragersko, zato smo se 12. marca odpravili na ogled vzhodnega dela Slovenije. Prvi postanek smo imeli v Ljutomeru, kjer so nas na popolnoma obnovljeni železniški postaji pričakali gostitelji s čisto svežimi prleškimi krapci. Novi predsednik območnega odbora Boris Kolman, se je predstavil s svojimi kuharskimi spretnostmi in pri tem naredil globok vtis, prav tako pa mu je uspelo za kratek trenutek utišati vse prisotne dame, ki so uživale v kulinarični specialiteti.
Po kratki pojedini smo se odpeljali proti Prekmurju, kjer smo se za kratek čas ustavili še na postaji Murska Sobota, ki jo je po zaključeni rekonstrukciji resnično lepo za pogledati, a kaj, ko je ta na žalost brez življenja. Obnovljeni prostori tako samevajo, saj so se ukinila že skoraj vsa delovna mesta, postaja pa je daljinsko vodena iz CVP Maribor.
Po okrepčilu s čisto pravim, pristnim prekmurskim bogračem v bližnji gostilni, smo se odpravili na krajši potep proti Goričkemu. Najprej nas je pot vodila na ogled rotunde v Selu, okrogle romanske kapele, ki bi naj bila v svoji prvotni izvedbi zgrajena nekje v prvi polovici 13. stoletja. Prijazni pater nam je z veseljem povedal nekaj o zgodovini te znamenite cerkvice in nam pojasnil freske, na katerih so upodobljeni svetopisemski motivi ter tako poskrbel tudi za našo duhovno rast.
V nadaljevanju nas je pot vodila v pravi Gorički raj. Tako se namreč imenuje kmečka sirarna v Ratkovcih, kjer so nam v pokušino ponudili kakovostne mlečne izdelke, ki so produkt sonaravne reje živali na prosti paši, bogato biološko vrednost živil pa dosegajo s tradicionalno predelavo. Ovčje in kozje mleko pridelujejo v večini sami, kravje pa odkupujejo od sosednjih kmetov.
Naslednji postanek pa je bil za srce, tako rdeče in s čudovitimi okraski. Ga. Jožica Celec nam je namreč predstavila, kako se na tradicionalen način izdelujejo izdelki iz lecta, še posebej tisti lepi srčki, ki se jih še marsikdo spominja iz mladosti, saj so jih prodajali na stojnicah pred cerkvami ob farnih ”žegnanjih”.
Naše popotovanje smo v poznih popoldanskih urah zaključili v gostilni Pri štorklji, kjer so nas pogostili z odlično hrano, pri tem niso manjkali niti ”dÖdoli” (krompirjevi žganci zabeljeni s kislo smetano). Pravi biser večera pa je bil Pištek, ki je poskrbel, da smo pod njegovo taktirko pokazali naše glasbene in plesne spretnost in se naučili tudi zelo težko pesmico Potočič maleni, kjer nam še največ težav delala tretja kitica.
V osrčju Pomurja smo preživeli čudovit dan, zato še enkrat hvala vsem, ki ste sodelovali pri organizaciji in tako poskrbeli, da smo se počutili prijetno v nasmejani družbi in vsaj za en dan vsakodnevne skrbi potisnili nekam v ozadje.
Prihodnje leto pa gremo na Gorenjsko, vsaj tako smo sklenili.
Zapisala Silva Kristan
