Ker nam jo je letos enkrat že zagodlo vreme, smo kar s strahom pričakovali, kakšno usodo nam je namenilo tokrat.
Na srečo je vreme zdržalo, le razgledov se nismo mogli povsem naužiti. A vseeno to ni moglo preprečiti petnajstim pohodnikom, da smo v soboto, 4.10.2014, stopili na vrh Pršivca.
Pot smo pričeli pri koči pri Savici (653m) in se preko strme Komarče povzpeli do Črnega jezera (1294m). Pot čez Komarčo je bila zaradi nočnih padavin precej spolzka, in ker je tudi strma, nam je bilo hitro že precej vroče. Svoje pa so dodali še pogledi v globino, ki je na tej poti precejšnja. Po slabih dveh urah hoda smo prispeli do Črnega jezera, od koder nas je pot vodila naprej do uro oddaljene planine Viševnik (1625m).
Po obveznem počitku smo nadaljevali pot do vrha Pršivca (1761m), ki bi bil ob drugačnih razmerah izreden razglednik, tako pa….. Pogled na Bohinjsko jezero so nam meglice še dopuščale, okoliške vrhove pa smo žal samo slutili. Tam nekje zadaj se je skrival Triglav in njegovi podložniki.
Ker se je po štirih urah hoda pričel oglašati tudi želodec, smo sestopili proti domu na Vogarju (1054m), kjer nas je čakalo kosilo. Sam direkten sestop z vrha je sprva kar zahteven, saj poteka neposredno po grebenu ali tik ob njem in ko k temu dodaš še blato in spolzke skale, je jasno, da je bila potrebna precejšnja pazljivost.
Ko smo potem tako sedeli pri domu na Vogarju, smo si bili enotni, da je pot v mokrem kar zahtevna in da smo lahko veseli, da smo jo premagali brez večjih težav.
Po daljšem počitku smo se nato še podali do dobre pol ure oddaljene Stare Fužine, kjer nas je čakal prevoz.
Skratka, odlično preživet dan v odlični družbi.
Adolf Teržan
