Naš spletni portal uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali se strinjate z njihovo uporabo?

Logo
Dobrodošli na spletni strani Sindikata železniškega prometa Slovenije. Spletna stran je namenjena sprotnemu obveščanju naših članic in članov, vseh zaposlenih v podjetju Slovenske železnice d.o.o, hčerinskih podjetjih in drugih podjetjih ter širše slovenske javnosti o dogajanjih tako v sindikatu kot tudi znotraj slovenskih železnic.

Pristopna izjavaOstali obrazci

Kretniške postavljalnice

Kretniške postavljalnice

Kretniške postavljalnice so se uporabljale malodane povsod po Evropi, tudi v domovini železnic – Angliji. Postavljalnice so tipski objekti, narejeni za starejše signalno-varnostne naprave. Postavljalnice, ki so bile zgrajene v Sloveniji, imajo stilne vplive Avstrije in delno tudi Nemčije.
Kretniške postavljalnice so v osnovi zgrajene po istem kopitu. Gre za manjše tipske objekte, ki imajo enako osnovno funkcijo ter temu primerno zasnovo prostorov. Vsaka postavljalnica ima kletni prostor, ki je namenjen vertikalnim kolesom za žicevode. Osrednji prostor je namenjen kretniški napravi ter je hkrati službeni prostor za kretnika. Poleg teh prostorov imajo kretniške postavljalnice tudi manjši prostor za hrambo svetilk, loparjev ipd. Obstajajo pa tudi kretniški stolpi, ki so prostorsko podobno zasnovani, le da so višji in večji ter je pritlični prostor namenjen napravam žicevoda z utežmi in kletni prostor kolesom za prenos žicevoda na prosto. Kretniški stolpi so imeli tudi tipske litoželezne polžaste stopnice.
V Sloveniji so se skozi zgodovino pojavili različni tipi kretniških postavljalnic in stolpov. Tipološko so bili ti objekti odvisni od železniške uprave, pod katero je določena železniška proga sodila. Najbolj znana in razširjena kretniška postavljalnica na trasi Južne železnice je bila manjša preprosta postavljalnica, zgrajena iz kamna in lesa. Takšnih postavljalnic je ohranjenih še nekaj, mogoče je omembe vredna tista na postaji Zidani Most, ki je vpisana tudi v register nepremične dediščine. Postavljalnice enakega tipa so še v Grobelnem, Šentjurju, Rimskih Toplicah … Bilo jih je pa še veliko več – tudi v Zidanem Mostu v neposredni bližini postajnega poslopja, v Zalogu, Logatcu … Vendar so žal podrte. Nobena od teh postavljalnic ni več v svoji primarni funkciji. Nekatere postavljalnice in stolpi so bili v tem času prav tako zgrajeni po določenih tipskih načrtih, a seveda redkeje, in danes lahko njim identične zgradbe iščemo v Avstriji, saj so bili zgrajeni še v času Avstro-Ogrske. Po razpadu Avstro-Ogrske so se zaradi novih geopolitičnih razmer pojavili novi, zelo raznoliki tipi postavljalnic. Mogoče je omembe vredna železniška postaja Kidričevo, ki je imela postavljalnice zgrajene v sredini 20. stoletja, to so bile precej velike nemške postavljalnice, kar je bilo za slovenski prostor že svojevrstna posebnost. Poleg tega je tukaj še cela vrsta arhitekturno različnih postavljalnic, kot je primer postavljalnice na Ptuju, ta ima posebno oblikovan okenski zaključek, obrnjen proti nekdanjemu potnemu prehodu z zapornicami (za pogled na zapornice).
V Sloveniji imamo nekaj teh postavljalnic vpisanih na seznam nepremične kulturne dediščine, te so v Celju, na Poljčanah, v Zidanem Mostu, na Ptuju ter v Bohinjski Bistrici. Mogoče sta najbolj zanimiva objekta kretniška stolpa iz Poljčan in Celja. Oba objekta v slovenskem prostoru nimata sorodno podobnega objekta. Lahko pa identična objekta stolpoma v Poljčanah in Celju najdemo v Avstriji. Kretniški postavljalni stolp v Poljčanah danes ni več v primarni funkciji in nima ohranjenih signalno-varnostnih naprav, vendar je obnovljen. Njemu soroden še ohranjeni objekt najdemo v kraju Leoben Donawitz (znotraj industrijskega dela železarne). Pomembnejši je ohranjeni kretniški stolp v Celju, tam je ohranjen interier s signalno-varnostnimi napravami ter je tako vzorčen primer, kako ohranjati kretniške postavljanice v celoti. Njemu vzporedna postavljalna stolpa najdemo na postaji v Mürzzuschlagu, žal nista več ohranjena. Vendar je njun obstoj k sreči fotografsko dokumentiran. Fotografije nam dajo vedeti, da so bili ti stolpi narejeni po enotnih načrtih. Objekti so si podobni zato, ker so v času njihove gradnje omenjene postaje sodile pod upravo Južne železnice (Südbahn).
Seveda je kretniških postavljalnic v Sloveniji ohranjenih še precej, a samevajo ali pa imajo kakšno drugo funkcijo. Veliko je tudi postavljalnic, ki so še v primarni funkciji. Takšne postavljalnice pa je potrebno še redno vzdrževati in ker so to starejši objekti, so jih ponekod tudi današnjemu času primerno preuredili. Tako je postavljalnica na postaji Maribor Studenci lep primer, kako je bil objekt popolnoma predelan in energetsko saniran. Postavljalnica je dobila nova okna, nov zunanji opaž ter ureditev notranjih sten ter prizidek z dodatnim prostorom in sanitarijami.
Kretniške postavljalnice so torej objekti, ki so bili narejeni za točno določen namen in tako v primeru modernizacije na določeni postaji postanejo nekoristni objekti. Modernizacija železniških prog se odvija sorazmerno počasi, zato bodo kretniške postavljalnice v redni uporabi ponekod še kar lep čas. Za ostale izven uporabe pa je prav, da se jih tudi primerno ohrani ali celovito prezentira, kot je to narejeno v Celju.

Avtor: Mitja Vaupotič