Danes obeležujemo rojstvo slovenskega knjižnega jezika. Jezik predstavlja temelj identitete in kulture naroda, je tudi naša vez s preteklostjo.
Danes vemo, da je gibanje, ki ga je Martin Luther sprožil z zahtevo po preoblikovanju in prenovi rimokatoliške cerkve na temelju 95 tez, ki jih je 31. oktobra 1517 obesil na vrata cerkve v Wittenbergu, daleč preseglo okvire prenove vere in Cerkve. Prineslo je tudi revolucionarne spremembe v družbenem in kulturnem življenju Evrope in širše.
Reformacija je med drugim pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih. V središču protestantizma je bila sicer božja beseda, a le-ta zapisana v jeziku, ki je bil ljudem blizu, ki so ga razumeli in govorili. S prevodom Biblije v splošno razumljivo nemščino in po Luthrovem zgledu tudi v druge jezike, pa je ta postala dostopna vsakomur, ki je znal brati. S tem so se odprla vrata splošnemu izobraževanju, s katerim se je povečala pismenost celotne populacije.
Tudi slovenski jezik pri tem ni bil izjema, saj v tistem času med drugim izide prva knjiga v slovenščini, Katekizem Primoža Trubarja, nedolgo zatem pa še prva slovenska slovnica Zimske urice (Adama Bohoriča) ter prvi celovit prevod Svetega pisma (Jurija Dalmatina), knjigi, ki poleg Trubarjevih del sodita med ključna velika dela za slovenski narod, saj je bila začrtana pot slovenskega jezika.
Primož Trubar nas je kot prvi združil pod izrazom “Lubi Slovenci!”. Zato s knjigo v roki poskrbimo, da bomo trdneje “stali inu obstali”!
Morda je to razlog, da nekateri to obdobje štejejo kot najustvarjalnejše dejanje naše zgodovine. Spremenil se je odnos do slovenskega jezika, povečala se je zavest o pripadnosti skupnosti Slovencev, začel se je kulturni razvoj.
Naj bo dan reformacije priložnost za tehten premislek o jezikovni in siceršnji dediščini protestantizma, ki je postavil temelje oblikovanja slovenske narodne zavesti.
Čestitke ob dnevu reformacije!
Že jutri pa pri marsikomu veselje do ustvarjanja v lastnem, domačem – slovenskem jeziku, ki ga zaznavamo tekom današnjega dni, zamenjajo bolj grenka občutja.
Posebej to velja za tiste, ki svojih ljubih, svojih dragih nimajo več ob sebi, ker so že legli k večnemu počitku.
S posebno spoštljivostjo se ta dan spominjamo tudi tistih naših sodelavcev, ki so svoje življenje sklenili med opravljanjem njihovih nalog na Slovenskih železnicah.
1. november je dan in čas, ko obiščemo grobove svojih prednikov, to so trenutki miru in trenutki hvaležnosti. Hkrati se srečamo s sorodniki, s katerimi delimo spomine, saj nam ob vsakodnevnih obveznosti velikokrat zmanjka čas za take pozornosti.
Ob prižganih svečah se spomnimo svojih dragih, ki so zaznamovali naše življenje, in v tišini premislimo o vrednotah, ki nas povezujejo: spoštovanju, ljubezni in sočutju.
Naj vam praznični dnevi prinesejo mir, povezanost in spoštovanje do korenin, ki nas oblikujejo kot skupnost.
Želim vam miren prazničen konec tedna!
Milorad Šljivić,
predsednik Sindikata železniškega prometa Slovenije