V objemu posavskih vrhov Velikega Kozja, Lovrenca, Kamrce in lepotice Lisce se na grebenu nad slokim ovinkom reke Save sonči Razbor. Hribovska vasica, ki leži na 485 metrih nadmorske višine ob boku 948 metrov gorate Lisce, je zaradi mogočne cerkve sv. Janeza Krstnika, okoli nje stiskajoče se gruče hiš in lege konec dolgega grebena razgledna daleč naokoli. Tam se nas je zbralo več kot polovica prijavljenih za jesensko druženje v okviru SŽPS OO Zidani Most in izpred razborske cerkve smo jo mahnili proti Lisci.
Lisca je bila namreč prizorišče piknika, v katerega je SŽPS OO Zidani Most “zapakiral” gibanje, kulinarični del in športno udejstvovanje.
Prijavljene na piknik, ki smo pot začeli na Razborju, je predsednik SŽPS OO Zidani Most Miran Prnaver najprej opremil z nekaj osvežilne pijače ter po želji z rogljički in z žitnimi ploščicami – saj je ob 11.30, ko smo se zbrali, zajtrk že zdavnaj bil za nami, kosilo pa tudi še ni bilo ravno na vidiku, in tako smo se lahko ali na samem začetku ali pa med potjo malce okrepčali.
Zahvaljujoč pridnim markacistom, pa tudi, ker je bil z nami Dolfi Teržan, ki nas vselej, kadar so v načrtu pohodniške poti, spremlja in vodi s svojim planinsko-vodniškim znanjem, smo že na samem izhodišču vedeli, da nas čaka jasna in zmogljivostim udeležencem prijazna pot.
Od cerkve smo jo skozi vas mahnili čez travnik do obronkov gozda in se šele pod krošnjami dreves začeli konkretneje vzpenjati. Ko smo se dvignili do kamnoloma v Cirju, smo prvi malce daljši postanek naredili pri klopci na levi strani poti, gledano z vidika vzpenjanja proti Lisci.
Prav dolgo se nismo mudili, le nekaj minut počitka in priložnost za odžejanje, pa smo krenili dalje. Po lepo urejeni, markirani poti smo prispeli do cerkvice sv. Jošta, ki slovi po licitaciji krač in drugih suhomesnatih izdelkov na pustno nedeljo.
Čakalo nas je le še 15 minut vzpona in odprl se nam je pogled na čistino, planjave travnate podlage ter pogled na znamenito meteorološko radarsko postajo, ki je vidna od daleč naokrog, predvsem iz doline in pogled na Tončkov dom na Lisci.
Zasluženo smo se najprej odžejali, se preoblekli v suha in sveža oblačila in izmenjali prvih nekaj besed z udeleženci, ki pa so se na prizorišče piknika pripeljali z avtomobili.
Že kmalu nam je Jernej Rantah (brat in pomočnik najemnika Tončkovega doma na Lisci Tomaža Rantaha) na mize prinesel juho – govejo in gobovo -, ki je zlasti pohodnikom še posebej prijala.
Preden smo vsi skupaj imeli ne-klasično nedeljsko kosilo: v družbi sodelavcev in kolegov iz železničarskih vrst, je predsednik SŽPS OO Zidani Most Miran Prnaver izrazil zadovoljstvo nad udeležbo in obenem že povabil tudi na oktobrski izlet, ker pa so bili med nami kar štirje, ki prav sedaj opravljajo sklepni teoretični izpitni del v procesu izobraževanja in usposabljanje za pridobitev strokovnega naziva “prometnik”, je dotičnim seveda zaželel uspešno pri preverjanjih in poguma ter zadovoljstva pri delu v prometnih uradih, na katere bodo v prihodnosti dodeljeni.
Ko se je hrana nekoliko polegla, smo prijetno septembrsko vreme izkoristili še za nekaj športnih aktivnosti. Na igrišču smo se postopoma znašli skoraj vsi udeleženci zidanmoškega piknika. Eni s košarkarsko žogo v rokah in drugi z nogometno pod nogami, vsak je našel nekaj trenutkov za gibanje in za sodelovanje pri enem ali drugem ekipnem športu.
Druženje se je sklenilo s slastnimi čokoladnimi palačinkami in kavico, nato pa smo jo okrog 17. ure mahnili nazaj v dolino.
Bil je lep dan, v znamenju dobre volje, rekreacije, druženja, smeha in okusne hrane – nekoliko drugačno nedeljsko opoldne in popoldne, ki pa nam bo vsem 20-im udeležencem jesenskega piknika, ostalo v prijetnem spominu.
Foto: D.J in Dolfi Teržan