V majskih dneh, od 7. do 10. maja, je na najsevernejši točki Poljske, v Jastrzebia Gori, na obali lepega Baltika, potekalo sindikalno srečanje, ki smo se ga udeležili tudi štirje predstavniki SŽPS.
Po štirinajsturni vožnji sta nas prisrčno sprejela g. Aleksander Motyka, predsednik poljskega sindikata, in ga. Grazyna, ki je skrbela za naše kar pretirano udobje ter prevajala naše pogovore.
Na delovnem sestanku v udobni kavarni hotela smo predstavniki železniških sindikatov Poljske, Bosne in Hercegovine, Srbije, Hrvaške, Črne gore in Slovenije izmenjali izkušnje, obravnavali preteklo delo ter imeli različne diskusije o železniški in sindikalni tematiki.
Športni del druženja se je začel z meti na koš, a z ragbi žogo. Slovensko ekipo sta okrepili naši novi prijateljici Teresa in Krystyna, prometnici iz Katovic, ki sta se predano in ponosno borili v dresu Sindikata železniškega prometa Slovenije. Ekipo Katovic pa je v izmenjavi podprl naš kolega Jure in v bowlingu so dosegli dober rezultat.
Met zavorne cokle je tradicionalna disciplina na poljskih srečanjih. Tekmovanje je potekalo na mivkasti in vetrovni obali Baltika.
Po bogati večerji je sledila zabava v diskoteki hotela. Ne reci nikdar, pesem pokojnega Jožeta Skubica in njegovega ansambla Slapovi, je moje kolege, ki so bili njegovi tesni prijatelji, zelo ganila in tudi meni se je zdel ganljiv pietetni trenutek.
Prišel je čas slovesa, g. predsednik Motyka in ga. Grazyna sta nas založila z obilno popotnico in podali smo se na dolgo pot domov.
Poljska zavzema v sindikalnem gibanju posebno pomembno mesto, sindikat Solidarnost je v prejšnjem stoletju zamajal in podrl celoten sistem od Baltika do Črnega morja v boju za delavske in narodne pravice.
Sindikat, ki nas je gostil, ima čez 7000 članov in članic. V čast, veselje in tudi olajšanje nam mora biti, da imamo tako mogočnega in iskrenega zaveznika v prijateljski Poljski in njenem sindikalnem gibanju.
Besedilo: Aljaž Tofolini
Foto : Miran Prnaver
