V 29. letu izhajanja našega in vašega glasila Prometnik prihaja med vas letošnja prva številka. Od zadnje se je nabralo kar precej novic in dogodkov. Upam, da je večina njih predstavljena v notranjosti glasila.
Konec leta je bilo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani vseslovensko srečanje železničarjev in upokojencev. Bili smo tam in nekatere udeležence vprašali o njihovih občutkih. Spremljali smo prav posebno nesrečo na postaji Zidani Most in remont postaje Zagorje. Zaključujemo predstavitev naših mejnih postaj s še zadnjimi tremi postajami. Predstavljamo delovno mesto konstruktorja voznega reda in se pogovarjamo s predsednikom partnerskega sindikata SVSŽ. Pišemo o mednarodnem sodelovanju, ponovoletnem srečanju s hrvaškimi kolegi in 20. obletnici srbskega sindikata. Po treh letih smo v besedi in sliki na izletu za naše članice ob njihovem prazniku. In še kar nekaj drugih člankov boste našli.
Tokrat bi rad podelil z vami zgodbo, ki ni v ponos našemu poklicu. A na žalost, tudi to je življenje in ljudje smo zelo različni. Podatki so preverjeni, ne bom pa omenjal krajev in imen. Poduk naj bo vsebina.
S postaje A so poklicali na postajo B in prosili, ali bi lahko imel vlak X na postaji B zvezo z vlakom Y na istem peronu, ker je na vlaku X mlada mamica z otrokom in vozičkom in mora na postaji B prestopiti na vlak Y. Postaja B namreč nima dvigala za prehod z enega perona na drugega. Prometnik postavljalec 1 na postaji B je seveda postaji A to z veseljem obljubil.
Ko je bilo potrebno vlaku X na postaji B postaviti vozno pot, pa je notranji prometnik 2 postaje B (ki je, mimogrede, poslušal pogovor postaje A in prometnika 1) zahteval postavitev vozne poti vlaku X na drugi peron kot vlaku Y. Prometnik 1 je ugovarjal in prosil prometnika 2, naj pripelje vlaka X in Y na isti peron, kot je bilo dogovorjeno. Prometna situacija je takšno kombinacijo omogočala.
A prometnik 2 je dejal, da ima mamica dovolj časa za prestop. Halo….!!!! Z majhnim otrokom in vozičkom in, mimogrede, takrat je močno deževalo! Kako je potnica prišla na drugi peron, ne vem. A verjetno je kdo od potnikov opazil njeno stisko in ji pomagal prenesti voziček po stopnicah in v podhodu na drugi peron. Sama otroka in voziček nikakor ni mogla spraviti na drugi peron. Kako se je mlada mamica počutila in kakšen užitek je ob tem imel prometnik 2 postaje B, pa si ne znam predstavljati.
Pravijo, da več prejmeš nazaj v takšni ali drugačni obliki, če veliko dobrega daš, narediš. Morda bo to nekoč spoznal tudi prometnik 2.
(P.S.: Sreča v nesreči je, da prometnik 2 ni član našega sindikata.)
Veliko dobrih dejanj in lepih trenutkov vam želim.
Miran Prnaver, glavni urednik