Naš OO vsako leto tradicionalno v začetku jeseni za svoje članstvo organizira izlet v določen predel Slovenije. Bili pa smo že tudi izven naših meja. Lanskega leta nam žal zaradi znanih razmer izleta ni uspelo izpeljati. Tudi letos nas je vse do zadnjega skrbelo, ali bodo pogoji dovoljevali tako obliko druženja. Pa se je, hvala Bogu, izšlo.
V petek, 3. septembra, smo začeli naše potovanje ob 8. uri na železniški postaji Zidani Most, kjer nas je čakal avtobus. Za volanom je bil naš član Boštjan, v rokah pa je držal skoraj povsem nov mercedesov avtobus. Po prihodu vlakov smo se odpeljali proti Pivki, kjer smo obiskali muzej – Park vojaške zgodovine. Najprej smo v njihovi kantini zaužili pravo »vojaško« malico. In če je vojaška, potem se spodobi, da je to pasulj. Kar preveč siti smo nato začeli pod strokovnim vodstvom ogled zanimivega muzeja, ki ni samo vojaški, ampak zajema tudi del zgodovine naše Slovenije. V prvem delu smo spoznali del težkega orožja, s katerim so se vojskovali predvsem v drugi svetovni vojni. Kaj vse zmorejo tanki, topovi, letala … Čudili smo se tej tehniki, obenem pa smo bili osupli, koliko znanja in denarja namenja človek temu, da uničuje naš planet in prebivalce na njem.
V drugem delu razstave smo si ogledali del slovenske zgodovine, predvsem iz časov osamosvajanja. Zanimivo je bilo posedeti v tradicionalni dnevni sobi iz tistih časov in si ogledati televizijski dnevnik.
In na koncu je sledil še ogled in vstop v pravo podmornico. Videli smo, kako so člani te posadke v težkih pogojih opravljali svoje delo. Je bilo kar lepo zopet priti iz podmornice na svež zrak in na veliko bolj udoben prostor, kot ga nudi podmornica.
Ob odhodu je bilo mogoče v muzejski trgovini kupiti kaj za domov, lahko s seznama vojaške opreme in oblačil ali pa tudi kaj bolj civilnega, turističnega.
Popoldne smo pot nadaljevali v osrčje snežniških gozdov – na Mašun, kjer smo si ogledali gozdno hišo in uživali v neokrnjeni naravi. Dvignili smo se nad 1000 metrov nadmorske višine.
V Gozdni hiši smo v sliki in besedi izvedeli precej zanimivosti o zvereh, ki sicer v manjšem številu, pa vendar, prebivajo pri nas (volk, medved in ris). Vodič nam je predstavil tudi snežniške gozdove in kako so ter kako sedaj skrbijo zanje. Sledil je še kratek sprehod po Mašunu. Med sprehodom smo res lahko uživali v neokrnjenih lepotah narave. Videli smo tudi Snežnik.
Na Mašunu so nas nato gostoljubno sprejeli v lepem gostišču, kjer imajo odlično hrano in pijačo. Pri zanimivo dekorirani sladici pa smo občudovali različne živali, ki so nas na krožniku gledale skozi čokoladni prah (fotografija). Na vhodu v gostilno smo opazili še en zanimiv detajl. Številne motorne žage krasijo pročelje gostilne.
Sledila je še vožnja proti domu, glede na razpoloženje na avtobusu
(zaigrala je tudi harmonika), smo bili enotni, da je bil za nami lep dan, dan, poln druženja in spoznavanja lepot tega predala Slovenije, ki ga je velika večina obiskala prvič.
Besedilo in foto: Miran Prnaver
