Leto 2020 zaključujemo s številko 122 našega glasila. Še vedno smo sredi epidemije koronavirusa, ki je temeljito zamajal naš planet in spremenil marsikaj v naših življenjih in odnosih. Upamo in želimo si, da bi tudi to preizkušnjo kot človeštvo in tudi kot naš slovenski narod s skoraj tridesetletno zgodovino samostojne države dobro prestali. In iz teh časov izšli močnejši ter bolj povezani in odgovorni zase, za svoje bližnje, za vse človeštvo ter stvarstvo, ki ni naše, ampak nam je bilo od prednikov zaupano, da ga predamo čimbolj neokrnjenega našim zanamcem.
Kar precej vsebine je tako ali drugače, od naslovnice naprej, povezane s časi, v katerih se trenutno nahajamo. Letos sta zaradi razmer izšli le dve številki Prometnika. Res pa je v začetku leta zagledal luč sveta prvi zbornik v zgodovini našega sindikata. Ta je zaradi sedanje situacije bil več ali manj edino, kar smo lahko naredili oziroma pripravili članstvu ob 30. obletnici ustanovitve našega sindikata v januarju leta 1990.
Pa poglejmo malo v notranjost zopet obsežne številke.
Pišemo o obnovi več kot 100 let starega Karavanškega predora. Bili smo na Kočevski progi in si ogledali, kako poteka zelo (pre)dolga obnova proge, za katero res upamo, da je tik pred otvoritvijo potniškega prometa. Raziskovali smo, kako skrbimo za naše muzejske lokomotive po postajah in prihod novih potniških garnitur. Naš član nam zaupa, kako je njegova družina doživela družinsko tragedijo, ki se je čudežno, hvala Bogu, srečno končala.
Nadaljujemo s predstavitvijo obmejnih postaj, tokrat z državo Italijo (Nova Gorica in Sežana), predstavi se nam OO PO Maribor. Intervju je namenjen predsedniku sindikata SŽDS.
Lahko pa z zanesljivostjo trdim, da sta dva članka, ki nimata primerjave v zgodovini našega glasila. V enem se pogovarjamo z upokojenim železničarjem, ki je začel delo na železnici davnega leta 1942. V drugem pa nam spregovori naš član, ki je oče devetih otrok. Še kar nekaj člankov je, ki vam jih ne bomo zaupali v tem uvodniku, a jih boste našli, če boste listanje nadaljevali.
Tako drugačno, tako turbolentno in tako zahtevno leto 2020 se bliža koncu. Pravijo, da upanje umre zadnje in da upati pomeni živeti, obupati pa umreti.
Želim vam, da vas v letu 2021 upanje ne zapusti, da vam daje poguma in moči. Naj dobro premaguje zlo, resnica preglasi laž, ljubezen naj bo močnejša od strahu, življenje in odnosi naj nas povezujejo, ne delijo, različnost naj nas bogati in ne dela nestrpne, stiske naj nas povezujejo, ne odtujujejo. Želim vam, da vas spoštujejo in da vi spoštujete druge, da drugim ne storite tega, česar ne želite, da bi drugi storili vam. In zdravje naj premaguje bolezen, veselje žalost, pogum strah in upanje obup.
Skratka, vam in vsem vašim želim vse dobro v letu 2021!
Miran Prnaver, glavni urednik