Izteka se leto, v katerem je glasilo Prometnik stopilo v 25. leto neprekinjenega izhajanja, stopili pa bomo v leto 2020, ko bo naš sindikat obhajal 30. obletnico svojega obstoja. V pripravi je posebna številka glasila Prometnik – zbornik, ki bo posvečen 30-letnem delovanju SŽPS-ja. Upamo, da bo ta posebna številka izšla konec meseca januarja, ko obhajamo jubilej.
Sicer pa je tudi 119. številka Prometnika, ki je pred Vami, bogata s prispevki in novicami v besedi in sliki.
Pogovarjali smo se z našim delavskim direktorjem v SŽ-Infrastruktura, d. o. o. Na čas urednikovanja Prometnika svoje spomine podeli z nami moja predhodnica na tem mestu.
V stalnih rubrikah predstavljamo postajo Ljubljana (letos smo že pisali o postajah naših največjih mest, Maribora in Celja), pišemo o poklicu glavnega prometnega dispečerja in predstavi se nam OO Maribor.
Na odseku proge Celje-Zidani Most poteka obsežen, večletni remont proge. Bili smo na terenu in pišemo, kaj nam bo prinesla obnova.
Veliko govora med zaposlenimi je tudi o upokojevanju in pogojih v zvezi s tem. Pripravili smo obsežen članek s številnimi podatki o tej tematiki.
V kratkim člankih predstavljamo nekaj naših članov, ki so v preteklih mesecih končali svojo poklicno pot na železnici.
Objavljamo pretresljive besede slovesa sodelavke naše pokojne članice Vladice, ki nas je v mesecu septembru mnogo prezgodaj zapustila.
Poročamo o mednarodnih srečanjih, katerih smo se udeležili. Pa o izletih, pohodih in srečanjih naših OO. Ne spreglejte tudi članka o odmevnem nastopu naše godbe v daljnji Kitajski.
Na zgodovinskih straneh govorimo o delovanju parnih lokomotiv, nadaljujemo »zgodbo neke generacije prometnikov« in se pogovarjamo z enim izmed ustanovnih članov našega sindikata.
Kot tretjo počitniško kapaciteto v letošnjem letu predstavljamo apartma našega partnerskega sindikata SVSŽ v Zrečah.
Še tudi nekaj drugih prispevkov boste našli v notranjosti glasila, teh nismo posebej omenjali, a so, verjamem, vseeno zanimivi in vredni ogleda.
Ob koncu leta bi želel z vami podeliti zgodbo, ki naj bo namesto običajnega novoletnega voščila.
Učitelj je svojim učencem postavil vprašanje, kako se prepozna trenutek, ko se konča noč in začne jutro – dan.
»Je to trenutek, ko se toliko zdani, da smo na daljavo zmožni razločiti psa od ovce?« vpraša eden izmed učencev. »Nikakor ne,« odgovori učitelj.
»Je to trenutek, ko razločimo rdečo barve od črne?« vpraša drugi. »Tudi ne,« odgovori učitelj.
»Kdaj torej prihaja jutro?« vprašajo učenci.
»Jutro prihaja takrat, ko lahko pogledamo v obraz kateremukoli človeku in v njem prepoznamo brata ali sestro,« reče učitelj. »Dokler tega ne zmoremo,je še noč.«
Spoštovani bralci glasila Prometnik, dragi sodelavci in prijatelji!
Obilo lepih in jasnih juter vam želim v letu 2020. Ko bodo jutra jasna, bodo tudi dnevi lepi in zadovoljni. Srečno!
Miran Prnaver, glavni urednik