Ker je od našega zadnjega pohoda na Triglav minilo že kar nekaj let in ker prav letos mineva 240 let od prvega vzpona na naš najvišji vrh, smo se v našem sindikatu odločili, da ga tudi mi letos obiščemo.
Vremenska napoved za nedeljo je bila izrazito slaba, zato smo se odločili, da pohod prestavimo za en dan. Tako smo pohod izvedli v ponedeljek in torek, 27. in 28. 8. 2018. In ni nam bilo žal!
Že na izhodišču naše poti na Rudnem polju nas je pričakalo sonce, ki nas je potem spremljalo oba dneva. 16 pohodnikov se nas je mimo planine Konjščice odpravilo do Studorskega prevala, kjer smo imeli prvi postanek. In ker je bila 2004 metrov visoka Ablanca tako blizu, smo se za uvajanje v visokogorski svet podali nanjo. Pot smo nato nadaljevali mimo Vodnikovega doma po Velski dolini do 2151 metrov visoko ležeče Koče na Doliču, kjer smo prespali.
Naslednjega dne smo se preko delno zasnežene Škrbine povzpeli na vrh 2864 metrov visokega Triglava. Čeprav smo imeli med nami pet prvopristopnikov, jim vzpon, zahvaljujoč izkušenemu spremstvu, ni delal težav. Na vrhu je ob obilici smeha seveda sledil obvezen krst in pa čas za počitek. Ker smo imeli lepo vreme, se je videlo vse do morja.
Po dobri uri počitka na vrhu smo pričeli sestopati po grebenu čez Mali Triglav proti Planiki. Tudi tu se je ponekod pojavljal sneg, ki pa nam ni povzročal večjih težav. Srečno smo sestopili mimo Doma na Planiki proti Vodnikovemu domu, kjer smo sklenili naš pohodniški krog. Nadaljevanje poti do našega izhodišča je potekalo v sproščenem vzdušju in tako smo po desetih urah hoje prispeli do avtobusa, ki nas je čakal na Rudnem polju.
V opisani planinski zgodbi smo uživali vsi. Vodniki in udeleženci. Brez kančka dvoma pa lahko zatrdim, da je tudi prvopristopnikom na naš najvišji vrh ostal le-ta v lepem spominu in prepričan sem, da se bodo nanj še vračali.
Besedilo: Adolf Teržan
Foto: Adolf Teržan, Živko Jović, Bogdan Kobal, Gašper Silvester Stropnik in Miran Prnaver
