Ko boste dobili 115. številko našega glasila Prometnik v roke, bo poletje že v zatonu oziroma počitnice bodo prišle k koncu. Letošnje poletje je bilo posebno v tem, da smo nekaj časa govorili, da ga pravzaprav ni, vsaj po naših merah ne. Julij je bil precej deževen, bolj soparen kot vroč, je pa nato začetek avgusta prinesel visoke temperature, ki so bile že kar na meji znosnosti. Zakaj to pišem? Ker stvari na tem planetu niso samoumevne (o tem pišemo v eni izmed zgodb za dušo). Naša mati Zemlja nima neomejenih količin naravnih virov: zraka, vode, gozdov … Tudi ne plina in pogonskih goriv. Zato je bila toliko bolj zaskrbljujoča novica, v medijih objavljena 1. avgusta, da smo do tega dne porabili vse naravne vire, ki smo jih imeli na razpolago za tekoče leto, odslej se zadolžujemo pri prihodnjih generacijah. Za primerjavo: leta 1997 smo v ekološki dolg na svetovni ravni vstopili proti koncu septembra, letos pa že 1. avgusta, kar je dan prej kot lani, ko smo se začeli zadolževati 2. avgusta. Na svetovni ravni se vedemo, kakor da imamo na voljo 1,7 planeta, medtem ko je bil v Sloveniji ta dan že 11. maja letos, kar pomeni, da se vedemo, kot da imamo na voljo skoraj tri planete. Če bi vsi živeli kot Slovenci, bi vsako leto porabili za skoraj tri planete naravnih virov.
Železnica je podjetje, ki opravlja prevoze, ki so v primerjavi z drugimi relativno prijazni in manj škodljivi okolju kot drugi načini transporta. Zato lahko rečemo, da je tudi v tem smislu delo železničarjev častno in hvalevredno. Da pa je to delo tudi vredno človeka, dostojno in dostojanstveno, pa so potrebni sindikati. Da opozarjajo in branijo pridobljene pravice in se borijo za tiste, ki bi jih še morali imeti. Sindikalna scena na železnici je v zadnjem času zelo burna in pestra. Vloga SŽPS-ja v teh danih trenutkih je, da ohrani svojo smer in načela, ki so nas vodila v preteklih letih. To smo dolžni predvsem zaradi naših zvestih dolgoletnih članic in članov, brez katerih SŽPS-ja danes ne bi bilo.
V tej številki boste lahko prebrali, kako smo se imeli na družabnem srečanju v Kranjski Gori, članek bo spremljala tudi bogata foto dokumentacija. O svojih vtisih je spregovorilo kar nekaj udeležencev in gostov srečanja. Bili smo na podelitvi priznanj za 30 let dela na železnici. Zbrali smo tudi nekaj izjav s tega praznovanja. Med njimi je za naš časopis spregovoril tudi naš generalni direktor Dušan Mes. V tej številki imamo prvič v zgodovini intervju z delavskim direktorjem našega podjetja oziroma z delavsko direktorico Nino Avbelj Lekić. Obiskali smo najbolj frekventno progo na našem omrežju – Zasavsko progo. Na zgodovinskih straneh bo med drugim zanimivo prebrati, kaj je nekoč pomenil prometnik na železnici.
Kaj vse še prinaša nova številka? Povabljeni, da preberete sami!
Miran Prnaver, glavni urednik