Na povabilo kolegov iz Samostalnog sindikata izvršnog osoblja područja infrastrukture ŽFBiH smo se četverica članov SŽPS v sredini meseca oktobra udeležili mednarodnega seminarja in srečanj sindikatov (poleg domačinov in nas še delegacije sorodnih sindikatov iz Hrvaške, Srbije, Črne gore in Poljske) v mestu Buna v bližini Mostarja.
Srečanje je bilo dobro organizirano, domačini zelo prijazni in gostoljubni. Posebej smo to čutili pri predsedniku sindikata Igorju Bobanu. Izmenjava izkušenj in stališč lahko pripomore pri delovanju v svojem okolju. Problemi vseh sindikatov so podobni, res pa je, da delujemo v različnih pogojih in različnih okoljih. Lahko rečemo, da so, v primerjavi z ostalimi državami udeleženkami, zadeve na SŽ relativno dobro urejene.
Poleg uradnega dela in srečanj smo si ogledali tudi izvir reke Bune (to je ime mesta in reke). Gre za zelo lepo naravno okolje. Na tem mestu stoji tudi »muslimanska hiša« (Blagajska tekija na Buni).
Obiskali smo mesto Mostar, ki ga reka Neretva deli na dva dela: muslimanskega in katoliškega – hrvaškega. Samo za našo skupino je domačin skočil z znamenitega mostu v reko Neretvo. Seveda je bilo potrebno prej zbrati nekaj denarja in potem smo lahko uživali ob mojstrovini in pogumu skakalca.
Popeljali smo se tudi z vlakom iz Čapljine do Mostarja. Železnice federacije so nabavile 11 španskih garnitur – talgo. Garniture so zelo dobro opremljene, precej boljše od naših pendolinov. Žal vlaki niso posebno dobro zasedeni, ker je cena precej višja kot v navadnih potniških vlakih. Prav tako je tudi infrastruktura bosanskih železnic na določenih odsekih potrebna temeljite obnove. Tako trenutno ni povezave med Sarajevom in Zagrebom ter s tem s Slovenijo, čeprav naj bi bila za to krivda bolj na hrvaški strani. Sicer pa je, po besedah gostiteljev, stanje pri njih precej boljše kot v Republiki srbski, ki je del države Bosne in Hercegovine.
Na poti domov smo se ustavili tudi v Medjugorju, ki je romarsko središče katoličanov in eno najbolj obiskanih Marijinih svetišč na svetu. Tu se je Marija prvič prikazala šestim domačinom 25. junija 1981. To je točno deset let pred začetkom razpada Jugoslavije oziroma začetkom napada jugoslovanske vojske na Slovenijo. Žal njena sporočila in zaprosila po spremembi načina življenja in dela ter razmišljanja na tem delu sveta niso zalegla. Posledice krvavega razpada Jugoslavije pa so bila najbolj kruta ravno v Bosni in Hercegovini.
Srečanja zgoraj omenjenih sindikatov so postala že tradicionalna. Zato je vsako ponovno srečanje priložnost za obogatitev dela sindikata in krepitev prijateljstva.
Besedilo in foto: Miran Prnaver
