Ob zaključku letošnjega leta prihaja v vaše roke 110. številka glasila Prometnik, ki s tem zaključuje 22. leto svojega izhajanja. Vsi, ki smo aktivno vpeti v življenjsko dogajanje in številne obveznosti, radi pravimo, da čas zelo hitro teče, in tako se je zgodilo tudi z letom 2016, ki pa je bilo prestopno in zato en dan daljše.
V pričujoči številki so v besedi in sliki predstavljena dogajanja, ki so bila povezana z našimi članicami in člani v zadnji tretjini letošnjega leta. Tako poročamo o plazu na zasavski progi, ki je naredil veliko škode konec poletja. Predstavljamo delo, ki ga opravi podbijalka pri obnovi, gradnji in nadgradnji železniške infrastrukture. V intervjuju Roman Žvegler predstavi sebe in Območni odbor SVSŽ Celje.
Bili smo na Primorskem, kjer smo izvedeli, kako deluje OO SŽPS Koper. V prejšnji številki smo predstavili Goriško progo, tokrat nas je pot vodila po Savinjski progi. Tudi letos smo na povabilo kolegov iz Hrvaške in Srbije obiskali in s tem vrnili obisk in se udeležili njihovih družabnih srečanj. Na zgodovinskih straneh predstavljamo kretniške postavljalnice in pišemo o znamenitem borovniškem viaduktu.
Poročamo o pohodu na Krofičko, o kolesarjenju, martinovanju, izletu Zidanmoščanov v štajersko prestolnico. Nadaljujemo potopis s potovanja Celjanov v Španijo in Maroko in izvedeli boste, kako je bilo na vožnji po progi Beograd–Bar. Pišemo tudi o uspehu našega člana na ljubljanskem maratonu.
Letos mineva 25 let od slovenske samostojnosti, državnosti. Razmišljamo o srebrnem jubileju Slovenije, o prehojeni poti in pomenu ter vlogi dveh največjih državnih praznikov.
Ponujamo Vam dve zgodbi za dušo, iz katerih se lahko marsičesa naučimo, kajti za tako vrsto učenja nismo nikoli in ne smemo biti prestari.
Še kar nekaj drugih člankov boste našli na naslednjih straneh Prometnika. Vabijo, da z listanjem in prebiranjem glasila nadaljujete. Morda Vam bo polepšal in naredil še bolj zanimive praznične dni.
Namesto novoletnega voščila ali prav za voščilo bi rad podelil zgodbo, razmišljanje vedrega veselega moža. Tako so ga vprašali: »Ljudje smo vedno bolj prestrašeni, vznemirjeni in potrti. Vi pa se zdite zelo veseli in polni navdušenja. Kaj je vaša skrivnost?« »Moja skrivnost je, da se vsak dan okopam v treh različnih jezerih. Zjutraj se potopim v jezero vdanosti. Rečem si: »Hvaležen sem za današnji dan in ga bom namenil vdanemu služenju tebi, Gospod, in vsem, katere bom srečal«. Druga, opoldanska kopel, mi vliva moč in me pomlaja. Rečem si: »Samo opazoval bom vse, kar se mi dogaja v življenju.« Tako kot gledalec v kinu, ki ga prizori nasilja ali česa podobnega ne pretresejo, saj ve, da je to le film in ga ne sme vzeti preresno. Vse opazujem nenavezano, samo od daleč. Zvečer se okopam še tretjič, v jezeru radosti. Takrat rečem Gospodu: »Danes sem ti poskušal služiti po najboljših močeh. Prosim, sprejmi moje prizadevanje, čeprav morda ni bilo popolno.« Tako sem vedno poln veselja, saj se vsak dan okopam v jezeru vdanosti, v vlogi opazovalca in v jezeru radosti.
Želim vam veliko prijetnih in zadovoljnih »kopanj« v letu 2017. Srečno.
Miran Prnaver, glavni urednik