Vsakoletnemu potepanju po državah bivše Jugoslavije, se tudi letos nismo odrekli. Kljub poplavam v Bosni in Srbiji, smo se pod budnim očesom našega vsakoletnega organizatorja Ristota zbrali na železniški postaji v Ljubljani. Moram priznati, da nas tokratna naravna ujma ni pustila brezbrižne. Nekateri smo oklevali do zadnjega. Ampak zaupali smo Ristotu in šli. Sledila je celodnevna vožnja do Beograda, nato prestop proti Skopju. Z vlaka poplavljenih območij na srečo nismo videli. Nekateri smo doplačali ležalnik in noč prespali. V jutranjih urah prihod v Skopje in seveda obvezna jutranja kavica.
Dnevi so minevali po začrtanem planu Ristota, ki je kot vedno poskrbel za vse. Makedonija se ponaša s številnimi arheološkimi najdbami in bogato zgodovino. Ohranjenih je precej stavb, ki jih zaradi posebnega načina gradnje ni prizadel niti potres leta 1964. Z ladjico smo se peljali po jezeru,okusili večerno življenje v mestu in se tudi malo izgubili.
Zadnji dan nas je Risto presenetil. V Kruševu smo se ustavili v spominskem muzeju Toša Proeskega…zares ganljivo. Mislim, da obisk nikogar ni pustil ravnodušnega.
Po kosilu v »Makedonski kući«, smo se odpeljali proti Skopju in nato z vlakom proti Beogradu. Nekateri smo noč zopet prespali kot angelčki. Še zadnji kos poti….Beograd – Ljubljana in konec za letos.
Skratka, balkanjada je uspela. Stkali smo nova poznanstva, videli marsikaj zanimivega, obujali spomine s prejšnjih potovanj.
Risto…tebi iskrena hvala za trud, voljo in energijo. Naj ti je nikoli ne zmanjka! Za drugo leto pa se ti zopet priporočamo!
Bojana Kocjančič
