Prenos sporo\u010dil za varen promet na \u017eeleznici je izredno pomemben. \u017de od prvih dni \u017eeleznice so ta sporo\u010dila prena\u0161ali s pomo\u010djo signalov s ko\u0161arami, ki pa pravzaprav niso bili signali, kot jih poznamo danes, temve\u010d je to bil prakti\u010dno predhodnik telegrafa, ki ga lahko imenujemo opti\u010dni telegraf. Sistem je deloval tako, da so signali s ko\u0161arami stali ob \u010duvajnici in so morali biti v vidnem polju sosednje \u010duvajnice. \u010cuvaj je opazoval tovrsten signal na sosednji \u010duvajnici in svojega postavil v isto lego, kot je bil na sosednji \u010duvajnici, tako je informacija potovala od \u010duvajnice do \u010duvajnice. Signali s ko\u0161arami so kot opti\u010dni telegraf kazali naslednja signalna znamenja: mirovni polo\u017eaj, vlak vozi proti koncu proge, vlak vozi proti za\u010detku proge, naj pride lokomotiva v smeri proti koncu proge, naj pride lokomotiva v smeri proti za\u010detku proge.
\nPostajno obmo\u010dje je bilo za\u0161\u010diteno s \u0161\u010ditnimi signali, ki so bili neke vrste predhodniki uvoznega signala. \u0160ele likovni signali skupaj s SV napravami omogo\u010dijo popolno postavljanje voznih poti (uvozi, izvozi, odvisnosti). Likovni signali so se razvili v zadnji \u010detrtini 19. st. in se ponekod uporabljajo \u0161e danes, kar pomeni, da so bili \u017ee takrat dovolj dobro zasnovani za varnost v prometu. Seveda so se skozi \u010das razvijali razli\u010dni tipi likovnih signalov. Pri nas poznamo staroavstrijske likovne signale oziroma likovne signale, ki so jih uporabljali na progah Ju\u017ene \u017eeleznice (SB), ti so bili tudi najbolj raz\u0161irjeni.
\nPoleg teh signalov so bili pri nas v uporabi tudi nem\u0161ki signali (DRB) in italijanski signali (FS), to pa zaradi geopoliti\u010dnih sprememb v \u010dasu med in po svetovnih vojnah. Kot primer lahko navedemo \u017eelezni\u0161ko postajo Kidri\u010devo, ki je bila v celoti varovana z nem\u0161kimi likovnimi signali, tja so jih pripeljali med drugo svetovno vojno, postavili pa \u0161ele po vojni. Glede na to, da so bili pri nas najbolj raz\u0161irjeni avstrijski likovni signali, si bomo \u00a0njihovo delovanje pogledali na primeru le-teh. V Sloveniji so bile v uporabi vse vrste avstrijskih likovnih signalov, to so predsignal, podro\u010dni premikalni signal, enoro\u010di\u010dni signal, dvoro\u010di\u010dni signal in troro\u010di\u010dni signal.
\nPredsignal in podro\u010dni premikalni signal sta ni\u017eja od ostalih signalov, najvi\u0161ja vi\u0161ina signalov sicer dosega od 7 do 9 metrov (glavni signali). Za signalni steber se pri predsignalu uporablja I profil, pri ostalih pa mannesmann cev (podro\u010dni premikalni signal je v nekaterih premerih lahko tudi na I profilu). Likovni signali so v soodvisnosti s signalno-varnostno napravo ter so z njo povezani s pomo\u010djo \u017eicevodov. Vsi signali imajo na vrhu stebra takoimenovano razre\u0161ilno napravo, s pomo\u010djo katere s potegom \u017eicovoda premikamo signalne table (ro\u010dice) in hkrati ute\u017e, ki je dodatno varovalo, ki poskrbi, da se signal v primeru, da je postavljen (prosto) in v tej legi pride do pretrganja \u017eicovoda, samostojno vzpostavi v redno lego (stoj). Predsignal, enoro\u010di\u010dni signal ter podro\u010dni premikalni signal imajo postavljanje izvedeno dokaj preprosto, saj jih postavimo z enim vzvodom z enojnim na\u010dinom delovanja. V primeru dvoro\u010di\u010dnega signala pa prav tako uporabljamo en vzvod, vendar z dvojnim na\u010dinom delovanja. S prvim na\u010dinom delovanja postavimo samo eno ro\u010dico, z drugim na\u010dinom pa obe ro\u010dici hkrati, da se \u00a0v pravilno lego postavijo ro\u010dice, pa skrbi razre\u0161ilna naprava na samem signalu. Troro\u010di\u010dni signal pa potrebuje minimalno dva vzvoda. Prvi vzvod deluje na enak na\u010din kot pri dvoro\u010di\u010dnem signalu, drugi vzvod pa je enak kot pri enoro\u010di\u010dnem signalu, saj je vezan na tretjo ro\u010dico. Pomembno je, da ima troro\u010di\u010dni signal \u0161e dodatno razre\u0161ilno napravo za tretjo ro\u010dico, tako da z vzvodom, ki postavlja tretjo ro\u010dico, hkrati premika tudi prvo in drugo ro\u010dico. Triro\u010di\u010dni signal v \u017delezni\u0161kem muzeju S\u017d \u017eal nima ohranjene razre\u0161ilne naprave za tretjo ro\u010dico, tako lahko postavljamo pomen z vsemi tremi ro\u010dicami tako, da s prvim vzvodom postavimo dve ro\u010dici in nato z drugim \u0161e tretjo. Triro\u010di\u010dni signal iz muzeja je slu\u017eil svojemu namenu na \u017eelezni\u0161ki postaji \u010cakovec, kjer je bilo, po besedah tam zaposlenih, poslu\u017eevanje s \u00a0signalom v rednem prometu enako na\u010dinu sedaj v muzeju. V no\u010dnem \u010dasu pa so likovni signali brez\u00a0 pomo\u010di dodatnih mehanizmov popolnoma neuporabni, saj se tabel in ro\u010dice likovnih signalov ne opazi, zato so ti signali dodatno opremljeni z lu\u010dnimi sanmi, ki imajo pomi\u010dni del z barvnimi stekli (rde\u010da, rumena, zelena, bela in modra). Na lu\u010dne sani se namesti signalno svetilko s petrolejko (ponekod tudi plinsko svetilko) in se jo dvigne na vrh signala, kjer mehanika premikanja ro\u010dic omogo\u010da hkrati tudi premikanje sani z barvnimi stekli.
\nLikovni signali so \u0161e dandanes marsikje v redni funkciji, vednar so svetilke modernizirane, saj se ne uporablja ve\u010d petrolejk (ali plinskih svetilk), temve\u010d elektri\u010dne svetilke. Tako nam varnost v \u017eelezni\u0161kem prometu, predvsem na stranskih progah, \u0161e vedno kroji ve\u010d kot stoletje stara tehnika likovnih signalov.
\nLiteratura:
\nIng. Alojz Debeljak. \u017deljezni\u010dko signalno-sigurnosni ure\u0111aji. Mehani\u010dki i elektro-mehani\u010dki ure\u0111aji. Subotica, 1951.
\nJanez Jontes. \u017delezni\u0161ke signalno-varnostne naprave. Ljubljana, 1989.
\nJanez Jontes. Uporaba \u017eelezni\u0161kih signalno-varnostnih naprav. Ljubljana, 1999.
\nMitja Vaupoti\u010d
\n<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Prenos sporo\u010dil za varen promet na \u017eeleznici je izredno pomemben. \u017de od prvih dni \u017eeleznice so ta sporo\u010dila prena\u0161ali s pomo\u010djo signalov s ko\u0161arami, ki pa pravzaprav niso bili signali, kot jih poznamo danes, temve\u010d je to bil prakti\u010dno predhodnik telegrafa, ki ga lahko imenujemo opti\u010dni telegraf. Sistem je deloval tako, da so signali s…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":7230,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_s2mail":"yes","footnotes":""},"categories":[42],"tags":[110],"class_list":["post-7222","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-iz-zgodovine","tag-iz-zgodovine"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7222","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7222"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7222\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7222"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7222"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7222"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}