Leto\u0161nji\u00a0 tradicionalni jesenski izlet\u00a0 OO Zidani Most nas je popeljal v na\u0161e najve\u010dje mesto Ljubljano. Ljubljana le\u017ei v Ljubljanski kotlini na povr\u0161ini 163 kvadratnih kilometrov.\u00a0 Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sede\u017e istoimenske mestne ob\u010dine. Je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politi\u010dno in administrativno sredi\u0161\u010de Slovenije. Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo ve\u010d kultur, saj je bila v kri\u017ei\u0161\u010du germanskih, romanskih in slovanskih narodov, njihovih jezikov, \u0161eg in navad.\u00a0 Ima nekaj manj kot 300 tiso\u010d prebivalcev. \u010ceprav nas pot ve\u010d ali manj pogosto popelje v Ljubljano, smo bili v na\u0161em OO mnenja, da je\u00a0 kljub temu \u0161e vedno ne poznamo dobro oziroma je veliko stvari,\u00a0 ki nam niso poznane, zato smo organizirali izlet v Ljubljano. In nismo se zmotili.
\nPot smo za\u010deli v Zidanem Mostu\u00a0 in to, kakor se za prave \u017eelezni\u010darje spodobi, z vlakom. V lepem avstrijskem vagonu na eurocity vlaku\u00a0 Emona\u00a0 (ime na\u0161ega\u00a0 glavnega mesta v \u010dasu vladavine Rimljanov) smo bili po slabi uri vo\u017enje v Ljubljani. Med potjo smo zau\u017eili sendvi\u010de in nekaj brezalkoholne pija\u010de, da bi bili la\u017ee kos \u00bbnaporom\u00ab, ki so nas \u010dakali.
\nPo prihodu v Ljubljano smo se lepo pe\u0161 sprehodili do starega mestnega jedra. Pri Tromostovju nas je pred\u00a0 TIC-em (Turisti\u010dno informacijski center) \u010dakala prijazna vodi\u010dka Simona.
\nNajprej smo se si ogledali ljubljansko stolnico Svetega Nikolaja . Pogledali smo si njeno notranjost in zunanjost in izvedeli podrobnosti o glavnih in stranskih\u00a0 vhodnih vratih.\u00a0 Izdelana so bila ob 1250-letnici zgodovine kr\u0161\u010danstva v Sloveniji leta 1996. Navezujejo se tudi na prvi obisk pape\u017ea Janeza Pavla II. v Sloveniji, ki je potekal od 17. do 19. maja 1996.\u00a0 Pape\u017e je takrat vrata blagoslovil. Sicer pa je stolnica sede\u017e ljubljanske (nad) \u0161kofije od njene ustanovitve leta 1461.
\nNato smo mimo ljubljanske tr\u017enice pri\u0161li do vzpenja\u010de na grad.\u00a0 Mesto se je za gradnjo vzpenja\u010de odlo\u010dilo leta 2000. Projekt je bil dokon\u010dan konec leta 2006. Vsako leto prepelje na grad ve\u010d kot 200.000 obiskovalcev, v decembru 2010 pa se je z njo peljal milijonti potnik. Vi\u0161inska razlika, ki jo vzpenja\u010da opravi,\u00a0 je 70 metrov. Kabina sprejme do 33 potnikov, vo\u017enja traja eno minuto.
\n\u017de na poti\u00a0 se nam je za\u010del odpirati \u010dudovit razgled na mesto. Na gradu\u00a0 nam je vodi\u010dka najprej predstavila glavne zna\u010dilnosti in zgodovino gradu, ki smo si jo v nadaljevanju ogledali tudi na zanimivem filmu. Grad sicer nima kak\u0161nih posebno znamenitih lastnikov, je pa kljub temu njegova zgodovina zelo bogata. V sliki in besedi smo spoznali, kak\u0161ne na\u010drte je imel z gradom na\u0161 sloviti arhitekt Jo\u017ee Ple\u010dnik. Tudi sicer smo tisto popoldne spoznali \u0161tevilne Ple\u010dnikove\u00a0 mojstrovine in tudi kar nekaj njegovih na\u010drtov, ki so \u017eal ostali le na papirju. Na gradu smo obiskali tudi grajsko kapelo in zapore. Posebna zanimivost\u00a0 je bil\u00a0 \u010dudovit razgled z grajskega stolpa na vse strani Ljubljane.
\nPotrem ko smo si Ljubljano ogledali z vrha, je sledil \u0161e ogled od spodaj. Od\u0161li smo namre\u010d na ladjico in se popeljali po Ljubljanici. Tako smo se peljali pod \u0160u\u0161tarskim mostom, Tromostovjem,\u00a0 pod Mesarski in Zmajski most.
\nMed vo\u017enjo smo zvedeli, kako so Ljubljan\u010dani ukrotili zmaja in zakaj je to njihov mestni simbol (grb), zakaj je mestni zavetnik sveti Jurij in \u0161e kar nekaj novih podatkov.
\nPo vo\u017enji je sledilo\u00a0 nadaljevanje ogleda Ljubljane na trdnih tleh.\u00a0 Pred Pre\u0161ernovim spomenikom smo se skupinsko fotografirali in izvedeli, kam je usmerjen njegov pogled in kak\u0161ne te\u017eave je pomanjkljivo oble\u010dena muza nad Pre\u0161ernom delala ljubljanskim mestnim in cerkvenim oblastem. Bili smo tudi pred in v mestni hi\u0161i na Magistratu.
\nNa\u0161 ogled se je kon\u010dal na Kongresnem trgu, kjer je leta 1821 potekal\u00a0\u00a0 Ljubljanski kongres. Takratno glavno mesto Kranjske\u00a0 se je za dobre \u0161tiri mesece spremenilo v sredi\u0161\u010de evropske politike. Od 10. januarja do 22. maja 1821 so v Ljubljani bivali in se sestajali predstavniki Svete alianse. Kongresa so se udele\u017eili ruski car Aleksander I. in ruski prvi minister in dr\u017eavni tajnik Kapodistrias, avstrijski cesar Franc I., neapeljski kralj Ferdinand IV. in modenski vladar Franc IV. Modenski, poleg teh pa \u0161e okoli 500 ministrov in predstavnikov Francije, Velike Britanije, Prusije in posameznih italijanskih dr\u017eav. Idejni vodja in povezovalec kongresa je bil avstrijski kancler, knez Metternich. V spomin na tisti\u00a0 \u010dase imamo \u0161e danes v Ljubljani Bavarski dvor\u00a0 pa gostilno Pri ruskem carju.
\nTako smo v dobrih treh urah spoznali bogato zgodovino Ljubljane, ki se je za\u010dela na tem ozemlju okoli leta 2000 pred\u00a0 Kristusom,\u00a0 ko so na Ljubljanskem barju prebivali koli\u0161\u010darji. \u017diveli so na mosti\u0161\u010dih oziroma koli\u0161\u010dih, lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno mo\u010dvirja ali jezera.
\nRimska naselbina Emona\u00a0 je nastala leta 14 na jugozahodu dana\u0161nje Ljubljane. S propadom zahodnega rimskega cesarstva in slede\u010dimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo poru\u0161ili Huni pod Atilovim poveljstvom, kasneje so pusto\u0161ili \u0161e Vzhodni Goti in Langobardi. Slovanski predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja. Predhodnik dana\u0161njega imena Luwigana se prvi\u010d pojavi leta 1144.
\nMesto je leta 1278 pre\u0161lo pod\u00a0 Habsbur\u017eane, ki so ga uradno preimenovali v Laibach . Habsbur\u0161ka vladavina je z izjemo \u010dasa Ilirskih provinc (1809 do 1813), Ljubljana je bila njihova prestolnica, zdr\u017eala vse do konca prve svetovne vojne.
\nPo propadu Avstro-Ogrske leta 1918 je leta 1929 Ljubljana postala sede\u017e Dravske banovine v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
\nPo drugi svetovni vojni je postala glavno mesto Socialisti\u010dne republike Slovenije znotraj Jugoslavije. V mesto se je zaradi bolj\u0161ega ekonomskega statusa priselilo veliko novih me\u0161\u010danov, kar je botrovalo raz\u0161iritvi in gradnji \u0161tevilnih bivanjskih sosesk.
\nV Ljubljani je bila 25. junija leta 1991 razgla\u0161ena neodvisnost Slovenije, katere sredi\u0161\u010de in prestolnica je \u0161e danes. Mesto prestolnice ji zagotavlja ustava, katere 10. \u010dlen pravi: “Glavno mesto Slovenije je Ljubljana.”
\nNa koncu na\u0161ega obiska in izleta v Ljubljani je sledila \u0161e ve\u010derja in dru\u017eenje v stari ljubljanski gostilni Stari ti\u0161ler.
\nVsi, ki smo se udele\u017eili leto\u0161njega izleta, smo polni novih vtisov in spoznanj zapu\u0161\u010dali Ljubljano. Prepri\u010dan sem, da nikomur ni bilo \u017eal, da se je tisto\u00a0 petkovo popoldne, 9 .oktobra, odzval povabilu OO Zidani Most in se udele\u017eil izleta. Morda je to tudi spodbuda in povabilo za vse\u00a0 na\u0161e \u010dlanice in \u010dlane, da se nam v ve\u010djem \u0161tevilu\u00a0 pridru\u017eijo v prihodnosti.
\nBesedilo in foto: Miran Prnaver
\n<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
Leto\u0161nji\u00a0 tradicionalni jesenski izlet\u00a0 OO Zidani Most nas je popeljal v na\u0161e najve\u010dje mesto Ljubljano. Ljubljana le\u017ei v Ljubljanski kotlini na povr\u0161ini 163 kvadratnih kilometrov.\u00a0 Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sede\u017e istoimenske mestne ob\u010dine. Je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politi\u010dno in administrativno sredi\u0161\u010de Slovenije. Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo ve\u010d kultur, saj je…<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":6911,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_s2mail":"yes","footnotes":""},"categories":[85],"tags":[105,112,132],"class_list":["post-6882","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-zidani-most-novice","tag-druzenje","tag-izleti","tag-oo-zidani-most"],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6882","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=6882"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/6882\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=6882"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=6882"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/www.sindikat-szps.si\/nova\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=6882"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}