Pohodi
Planinsko sekcijo v našem sindikatu je do letošnjega leta uspešno vodil Marjan Mally. V vseh teh letih njegovega vodenja po planinskih poteh smo prehodili in preplezali marsikateri hrib, oziroma goro v Sloveniji in tudi v tujini.
Od letos vodi planinsko sekcijo Adolf Teržan, aktiven vodnik in markacist PZS.
Slovenija je gorata dežela in daje veliko možnosti aktivnega preživljanja prostega časa v gorah in to bo naše vodilo tudi vnaprej. Izleti, oziroma pohodi so namenjeni vsem skupinam pohodnikov, od rekreativcev do zahtevnejših gornikov. Vse pa nas druži želja po obiskovanju gora in občudovanju njihovih lepot.
SŽPS vabi na pohod na Veliki vrh – 2088 m
Spoštovane članice in člani,
SŽPS vas v četrtek, 22.08.2019, vabi na pohod na Veliki vrh v Košuti.
Več informacij dobite na naslednji povezavi: Vabilo na Veliki vrh
Pohod na Boč
Boč je hrib, ki s svojo višino ne dosega magične meje tisočih metrov, ampak , če si za izhodišče izbereš železniško postajo v Poljčanah, se je potrebno kar lepo potruditi, da se povzpneš na njegov vrh.
Sedemnajst pohodnikov se nas je tako v petek, 12.5.2017 zbralo na železniški postaji Poljčane, s skupno željo po druženju in zabavi. Pot nas je najprej vodila po cesti do Zgornjih Poljčan, nato skozi gozd in čez Balunjačo na vrh Boča, kamor smo prispeli po slabih treh urah hoda. Nekateri so se povzpeli še na vrh 20 metrskega razglednega stolpa, drugi pa smo samo uživali ob njegovem vznožju.
Sestopili smo do Doma na Boču, kjer je oskrbnik poskrbel, da smo se primerno okrepčali, nato pa je sledil samo še ležeren spust čez Babo do železniške postaje.
Vsi smo se strinjali, da je tokratni spomladanski pohod lepo uspel, bomo pa čez poletje nabirali moči, da se konec avgusta povzpnemo na kakšen zahtevnejši in tudi precej višji cilj.
Besedilo: Adolf Teržan
Foto: Bogdan Kobal in Miran Prnaver
Pohod na Krofičko
No, pa je za nami sobotni planinski pohod na Krofičko. Iz slik se da razbrati, da smo bili vsi prešerne volje, sonce se je dobesedno razdajalo, skratka, vse je bilo na najvišji ravni. Čeprav v manjši zasedbi od pričakovane, smo se nekje po 8.00 uri podali na prvi del naše poti, ki je vodila do koče na Klemenči jami. Če smo pričakovali, da bo vsaj ta del poti malce bolj položen, smo kaj kmalu uvideli, da s tem ne bo nič. Po prihodu do koče in krajšem počitku za kakšen sendvič, smo nadaljevali pot proti Krofički. Strma pot nam je dala vedeti, da tukaj brez primerne kondicije nimaš kaj iskati, ampak mi se nismo dali in po dobrih 2 urah in pol smo dosegli naš cilj, torej vrh Krofičke(2083 m). Po počitku in seveda gasilski sliki je sledil, sicer niti najmanj enostaven, sestop z vrha. Stene so tu precej prepadne, zato smo resno vzeli vse napotke in opozorila s strani našega vodnika Dolfija in njegovega pomočnika Darka. Srečno smo se vrnili do koče, tam z užitkom pojedli malico (jota, ješprenj, gobova juha z žganci) in vse skupaj zalili s hladnim pivom. Žal sem med pogovori preslišal anekdoto o tem, kako je Krofička dobila ime, zato pa o tem kaj več v naslednji številki Prometnika.
Sprehod med planikami
16 planinsko naravnanih članov našega sindikata se nas je zbralo v petek 21.8.2015 na železniški postaji v Ljubljani, od koder smo krenili po nam ljubih tirih proti Podbrdu (510m ).
Na postaji v Podbrdu nas je čakala »primorska » delegacija , ki je poskrbela, da smo sploh našli pot proti slabe štiri ure oddaljeni Črni prsti ( 1844m ).
Že takoj na začetku poti pa…presenečenje. Pogostil nas je upokojeni prometnik iz Podbrda, za kar se mu v imenu vseh na tem mestu toplo zahvaljujem. Žal pa nas je ura pričela priganjati in kmalu smo namesto keksov, grizli strmino, ki je tod precejšnja. Pot se skozi vas Trtnik vije strmo čez travnike in skozi gozd proti odprtem svetu pod Črno prstjo. Še sreča, da je bilo oblačno vreme, saj pot poteka po sončni, južni strani. Tudi tekočine bi porabili precej več…koča pa bila še tako daleč.
Nekako po slabih štirih urah hoda smo prispeli do koče pod Črno prstjo, kjer nas je čakala večerja in predvsem zaslužen spanec, ki ga pa po zaslugi nočnega ( beri mokrega ) kalilca miru žal ni bilo.
Naslednji dan nas je sonce prepričalo, da smo se po zajtrku odpravili naprej v smeri Vogla. Ta del poti so nas povsod spremljale prelepe planike in od tod tudi takšen naslov prispevka. Ne spomnim se na kateri poti sem lahko tako dolgo občudoval te prelepe rože in že zaradi tega se to pot splača obiskati.
Naša pot nas je mimo Matajurskega vrha, Raskovca pripeljala do tri ure oddaljene Rodice ( 1966m ), kjer smo se okrepčali.
Sledil je rahel sestop proti Šiji ( 1880m ) na katero smo se mimogrede povzpeli, nato pa le še sestop v smeri zgornje postaje gondole na Vogel. Seveda, brez obiska turistov polne » Merjaščeve koče » ni šlo.
Z gondolo smo si skrajšali pot v dolino, z ladjico in avtobusom pa pot po cesti do železniške postaje v Bohinjski Bistrici, kjer nas je čakal vlak za Ljubljano.
Za konec, hvala Bojanu, Damjanu in Miranu za prijetno vodenje, lahko samo rečem…lepo je bilo. Še pridemo.
Adolf Teržan
Pohod na Stol – 2236 m
V soboto, 24.8.2013, se nas je 16 (od 25 prijavljenih) pohodnikov zbralo na železniški postaji v Ljubljani, kjer nas je navkljub slabši napovedi pričakalo sonce.
Pot smo nadaljevali v smeri Gorenjske do jezera pri Završnici, ki leži na nadmorski višini 620 metrov. Od tam smo se podali na pot proti najvišjem vrhu Karavank – Stolu. Prva ura hoje je v dobrem razpoloženju hitro minila, saj nas je vseskozi spremljalo sonce in tudi veliko smo si imeli za povedati. Po obveznem okrepčilu, na Valvasorjevem domu pod Stolom, smo nadaljevali pot proti 3 ure oddaljenemu vrhu. Glede na pripravljenost pohodnikov smo se razdelili na dve skupini. Precej strma Žirovniška pot, ki postaja z višino vse bolj razgledna nas je tako tudi pripeljala na vrh. Na samem vrhu je sledilo skupinsko slikanje , še vpis v knjigo in nato rahel sestop do Prešernove koče, kjer smo si privoščili zasluženo toplo malico.
Sprva zadržana oskrbnica koče se je razgovorila in nam predstavila delo in zadolžitve oskrbnika, tako, da nam je počitek na koči hitro minil.
Sestopili smo po malce daljši, vendar položnejši Zabreški poti.
Prijetno utrujeni smo se v večernih urah vrnili v Ljubljano. Za nami je bilo uspešno prehojenih 8 ur hoda in skoraj 1700 višinskih metrov.
Letošnji pohod je zelo lepo uspel. Škoda, da se vsi prijavljeni niso odločili, da gredo z nami, očitno je bil strah pred dežjem le prevelik.
In vendar, kot že tolikokrat do sedaj se je izkazalo, da sreča, pa četudi z vremenom, spremlja pogumne.
Naslednje leto pa nas vabijo spodnje Bohinjske gore.…. in to za dva dni.
Adolf Teržan
Štajerci osvajamo Pohorje
Območne organizacije SŽPS: Maribor, Celje, Pragersko in PO Maribor prirejamo pohod na Pohorje v nedeljo, 8. 9. 2013.
Zbrali se bomo pred spodnjo postajo pohorske vzpenjače ob 9. uri.
Čaka nas prijeten potep po pohorskih strminah, ki bo družabno rekreativnega značaja.
Pohod na Stol
Sindikat železniškega prometa Slovenije vabi na voden pohod na Stol (2236) v soboto, 24. avgusta 2013. Stol je prvak Karavank in kot tak imeniten razglednik. Razgled seže na centralne Julijske Alpe, kjer še posebej izstopa Triglav.
Pohod na Ojstrico
V soboto, 25.8.2012, se nas je 22 pohodnikov zbralo na železniški postaji v Celju, od koder nas je avtobus odpeljal do parkirišča pod planino Podvežak, od tam pa smo sepo cca 4 urah hoje, končno stali na vrhu lepotice KSA – Ojstrici.. Razgledi so bili popolni. V soncu so se bleščale Planjava, Brana, Turska gora, Rinke, Mrzla gora, Skuta, Grintovec in v daljavi še obe Kočni. Pod nami je ležala Logarska dolina, v njenem zatrepu pa je bučal slap Rinka.Pohod smo zaključili po cca 8 urah hoje pri avtobusu na planini Podvežak s prepričanjem, da nam je tokrat le-ta izjemno lepo uspel. Naslednje leto pa na prvaka Karavank – 2236 metrov visoki Stol.
Adolf Teržan
