Spoštovani člani in cenjene članice Sindikata železniškega prometa Slovenije. Danes obeležujemo dan upora proti okupatorju, ki je državni praznik. Razmere izpred 83 let so v svoji biti (med drugim) prinesle svobodo, samostojnost in samozavest narodu, poudarjena vizionarska gesla pa so vključevala tudi pravico slovenskega naroda do samoodločbe. Zato sta v nemalo ozirih Osvobodilna fronta in partizanski boj lahko prepoznana tudi kot eden izmed temeljev na poti do slovenske samostojnosti.
Dragi železničarji,
tudi ob upoštevanju nemirnih razmer ob vojnem stanju v Gazi in v Ukrajini želim izraziti zadovoljstvo, da kot slovenski narod živimo v slogi in v miru, brez strahu, da bi bili preganjani ali napadani zaradi svojih nazorov, zaradi dela, ki ga opravljamo in/ali zaradi izbire ljudi, s katerimi preživljamo čas.
Mir je vrednota in stanje, ki ga je potrebno znati ceniti, že ko v njem živimo in delujemo, tako nas opominjajo tudi zgodovinski dogodki.
In naj bo v vseh nas zavedanje, da le v slogi in v miru lahko skupaj prispevamo k boljšemu jutri.
Doma, v družbi, v službi, povsod, kjer se srečujemo – tudi z drugače mislečimi.
predsednik Sindikata železniškega prometa Slovenije
Milorad Šljivić
s sodelavci območnih organizacij
Kratko iz zakladnice zgodovine:
Za dan ustanovitve Osvobodilne fronte velja 27. april 1941, ko je bila na sestanku nekaterih politikov in kulturnikov v Vidmarjevi vili v Ljubljani ustanovljena Protiimperalistična fronta, ki so jo pozneje preimenovali v OF in pozvali k oboroženemu odporu.
Zavzemala se je osvoboditev, neodvisnost in združitev slovenskega naroda; za slogo in enotnost jugoslovanskega in balkanskih narodov; za bratsko skupnost svobodnih in enakopravnih narodov; za pravico slehernega naroda do samoodločbe ter bila je protiimperialistični vojni in proti razkosanju in zasužnjevanju Slovencev.
Poleg Komunistične partije so na ustanovnem sestanku sodelovali tudi predstavniki levega krila Telovadnega društva Sokol, krščanski socialisti ter skupina kulturnih delavcev.
Narodnoosvobodilni boj velja za enega najpogumnejših dejanj v zgodovini slovenskega naroda. Po politični sestavi pestra, a v skupnem sovražniku enotna Osvobodilna fronta se je postopoma organizacijsko in vojaško krepila ter s partizanskimi četami prerasla v osrednje narodno gibanje v boju proti okupatorju. V njej so sodelovali in trpeli preprosti ljudje; verjeli so v svobodo, za katero so bili pripravljeni žrtvovati svoja življenja.