Žicevodi so pomemben člen starejših signalno-varnostnih naprav, saj z njimi dejansko postavljamo kretnice, signale ali zapiramo zapornice. Gre za dvojne žicevode, ki se uporabljajo že od 80-ih let 19. stoletja. Vsaka naprava na terenu je po dveh žicah povezana z vzvodom ali pogonom zapornic, od katerih pri prestavljanju ena žica vleče, druga pa popušča, tako da je premikanje usklajeno.
Žicevod v osnovi sestavlja 4 ali 5 mm debela pocinkana žica, ker pa se žica na mestih žicevoda, kjer le-ta spremeni smer, lahko pretrga, namesto žice uporabljamo verige. Pomemben del pa so tudi vodilna kolesca za žico ter kotna kolesa za verige. Potek žicevoda poteka od mesta postavljalne naprave do mesta same naprave, ki jo postavljamo. Ta pot pa lahko vodi ob progi, kjer žicevod poteka samostojno ali v skupini z žicevodi drugih naprav po stebričkih, če pot prečka cesta, v betonskih kanalih pod cesto, ter tudi v kovinskih kanalih pod železniško progo.
Začetna točka žicevoda je torej pri postavljalni napravi (kretniški blok, pogoni zapornic), kjer se začne z verigo na kolesu vzvoda in nato nadaljuje vertikalno do vertikalnih kolesc, ki žicevod usmerijo v linearno lego, ter proti končni napravi. V linearni legi poti žicevoda pa žicevod na pregibnih delih usmerjajo kotna kolesca. Žicevod se konča na sami napravi (pogon kretnice ali zapaha, na dvoročičnem signalu in zapornicah) z verižnim kolesom, na ostalih signalih pa z žicevodno spojko. Sestavni del žicevoda je tudi multiplikator, ki skrbi za pravilni hod žicevoda med premikanjem. Pomemben člen pa je tudi povlačilnik (imenovan tudi »koza«) z utežmi, ki skrbi za redukcijo hoda žicevoda signala – hod žicevoda zmanjša v razmerju 2:1. Najpomembnejše za varnost prometa pri povlačilniku je to, da ima zelo pomembno funkcijo pri podiranju signala na STOJ ali PRIČAKUJ STOJ v primeru pretrganja žicevoda. Zato mora biti povlačilnik postavljen v bližini signala – 40 metrov pred njim na isti strani tira, kot je signal.
K žicevodu sodiju tudi napenjalci ter spojke žicevoda. Žicevod lahko spojimo na več načinov. Prvi način je dve kovinski ploščici z odprtinami, skozi katere gredo zatiči. Drugi način so C spojke, ki se predvsem uporabljajo pri spajanju žice z verigo. K C spojki sodi tudi tanjša kovinska ploščica, ki se ovije okoli praznega prostora spojke in tako poskrbi za dodatno varnost, da se ne bi spoj razdrl oziroma snel s C spojke. Obstajajo pa še spoji, ki so na eni strani iz enega dela kovinske plošče, ki se nato razširi v dve plošči. Pri vseh teh spojih pa mora biti pravilno izvedena spojka na sami žici. Pri zvijanju žice se uporabljajo posebne klešče, ki naredijo primerno zanko, skozi katero lahko potem gredo vsi prej opisani načini spajanja. Zanka se ovije s tanjšo pocinkano žico ali se uporabi natolčeno pocinkano ali bakreno cev.
Žicevod kot dovršen prenos premikanja kretnic, postavljanja signalov ter zapiranja zapornic marsikje služi še danes.
Mitja Vaupotič
Literatura:
Ing. Alojz Debeljak. Željezničko-signalno sigurnosni uređaji. Mehanički i elektromehanički uređaji. Subotica 1951.
Janez Jontes. Železniške signalno-varnostne naprave. Ljubljana 1989.
Janez Jontes. Uporaba železniških signalno-varnostnih naprav. Ljubljana 1999.
