Električni del naprave
Električni del naprave je ključen pri prenosu informacije na drugo napravo (prometniški blok – kretniški blok). Informacije se prenesejo električno, pri tem se prenese podatek o postavitvi vlakovne vozne poti (tir, signal, potna zapora, privolitev). Električni del naprave je sestavljen iz več sestavnih delov, katerih glavni del so sisteme (bločni vložki). Da pa električni del naprave sploh deluje, potrebujemo elektriko. Ker v času, ko so izumili naprave, še ni bilo stacionarnega električnega omrežja, kot ga poznamo danes, so za izvor električne energije uporabili induktor (ročni generator), ki ga je leta 1856 izumil Werner Siemens.
Induktor je naprava, ki mehansko energijo (delo človeških rok) pretvarja v električno in ga imenujemo magnetni induktor. Sestavljen je iz več trajnih magnetov v obliki črke U, med poli magnetov pa je rotor z navitji izolirane bakrene žice. S pomočjo ročice preko zobniškega prenosa vrtimo rotor, pri čemer navitje rotorja seka magnetne silnice, pri tem se v rotorju inducira električna napetost. Induktor tako generira od 60 do 100 voltov napetosti enosmerne in izmenične napetosti. Vsak blok ima induktor, ki zagotavlja potrebno energijo za delovanje lastnega bloka in tistega dela oddaljenega bloka, s katerim je povezan z večžilnim kablom.
Za pravilno sklenjen tokokrog potrebujemo kontakte. Ti električni kontakti so na več mestih v napravah. Tako poznamo kontakte, ki so v povezavi s palci, vzvodne kontakte, tipke (v katerih so vgrajeni kontakti), kontakte v potnem nakazalu in kontakte v povezavi s sistemami. Sistema je sestavljena iz mehanskega in električnega dela, praktično gre za električno napravo, s katero lahko blokiramo ali deblokiramo mehaniko v premičniški omari. Glavni električni del sisteme je dvojni elektromagnet (tuljavi z navitjem), ki poganja zobato nihalko s kazalcem. Zobata nihalka preko polkrožno nazobčanega segmenta premika ta segment, ki ga imenujemo tudi zaslep. Da pa lahko sprožimo premik zaslepa, moramo poglobiti taster (tipko za poglobitev sisteme) in tako poglobimo poglobilni in aretirni drogič. Nato z ročnim vrtenjem induktorja preko zobate nihalke spremenimo lego zaslepa in hkrati, s pomočjo zapiralnega drogiča in varovalne zapore, omogočimo, da sistema po končanju tega dejanja ostane blokirana. Po končanju poglobitve sisteme se poglobilni drogič vrne v prvotno stanje, aretirni drogič pa ostane v drugačni legi kot pred tem.
Kontakte sisteme prav tako delimo na poglobilne in aretirne kontakte. Poglobilni kontakti se, tako kot poglobilni drogič, po izvršenem dejanju vrnejo v prvotno lego, aretirni kontakti pa po izvršenem dejanju ostanejo v drugačni legi kot pred tem. Sisteme lahko delujejo na tri načine, to je na izmenični tok, enosmerni tok in na kombinacijo obeh vrst toka. Sistemi sta v dveh različnih napravah v odvisnosti in vedno v dveh različnih postavitvah (ena mora biti blokirana in druga deblokirana). Poznamo pa tudi različne vrste sistem. Sisteme za signale in potne zapore so takšne, kot smo jih do sedaj opisali. Sistema bločne zapore pa je kombinirana sistema na izmenični in enosmerni tok ter nima drogičev, saj ne povezuje mehanike v mehanskem delu naprave, temveč skrbi za blokado poglobilne tipke signalne sisteme. Za pravilno delovanje bločne sisteme in razreševanje le-te s strani izolirke na tiru je potreben tudi rele (napajanje preko releja na bločno sistemo je 5 – 6 voltov). V ta sistem razrešitve bločne zapore sodi še vzvodni kontakt, ki sklene tokokrog le takrat, ko je signalni vzvod na prosto.
Električni del naprave deluje v soodvisnosti z mehanskim delom in je poglavitni del za prenos informacij med dvema napravama (prometniško-kretniški blok). Tako je vzpostavitev električnega dela naprave pripeljala do možnosti centralnega postavljanja vlakovnih voznih poti.
Literatura:
Ing. Alojz Debeljak. Željezničko signalno sigurnosni uređaji. Mehanički i elektromehanički uređaji. Subotica, 1951.
Janez Jontes. Železniške signalnovarnostne naprave. Ljubljana, 1989.
Janez Jontes. Uporaba železniških signalnovarnostnih naprav. Ljubljana, 1999.
Mitja Vaupotič
