Letošnji tradicionalni jesenski izlet OO Zidani Most nas je popeljal v naše največje mesto Ljubljano. Ljubljana leži v Ljubljanski kotlini na površini 163 kvadratnih kilometrov. Ljubljana je glavno mesto Slovenije in sedež istoimenske mestne občine. Je geografsko, kulturno, znanstveno, ekonomsko, politično in administrativno središče Slovenije. Na Ljubljano je skozi zgodovino vplivalo več kultur, saj je bila v križišču germanskih, romanskih in slovanskih narodov, njihovih jezikov, šeg in navad. Ima nekaj manj kot 300 tisoč prebivalcev. Čeprav nas pot več ali manj pogosto popelje v Ljubljano, smo bili v našem OO mnenja, da je kljub temu še vedno ne poznamo dobro oziroma je veliko stvari, ki nam niso poznane, zato smo organizirali izlet v Ljubljano. In nismo se zmotili.
Pot smo začeli v Zidanem Mostu in to, kakor se za prave železničarje spodobi, z vlakom. V lepem avstrijskem vagonu na eurocity vlaku Emona (ime našega glavnega mesta v času vladavine Rimljanov) smo bili po slabi uri vožnje v Ljubljani. Med potjo smo zaužili sendviče in nekaj brezalkoholne pijače, da bi bili laže kos »naporom«, ki so nas čakali.
Po prihodu v Ljubljano smo se lepo peš sprehodili do starega mestnega jedra. Pri Tromostovju nas je pred TIC-em (Turistično informacijski center) čakala prijazna vodička Simona.
Najprej smo se si ogledali ljubljansko stolnico Svetega Nikolaja . Pogledali smo si njeno notranjost in zunanjost in izvedeli podrobnosti o glavnih in stranskih vhodnih vratih. Izdelana so bila ob 1250-letnici zgodovine krščanstva v Sloveniji leta 1996. Navezujejo se tudi na prvi obisk papeža Janeza Pavla II. v Sloveniji, ki je potekal od 17. do 19. maja 1996. Papež je takrat vrata blagoslovil. Sicer pa je stolnica sedež ljubljanske (nad) škofije od njene ustanovitve leta 1461.
Nato smo mimo ljubljanske tržnice prišli do vzpenjače na grad. Mesto se je za gradnjo vzpenjače odločilo leta 2000. Projekt je bil dokončan konec leta 2006. Vsako leto prepelje na grad več kot 200.000 obiskovalcev, v decembru 2010 pa se je z njo peljal milijonti potnik. Višinska razlika, ki jo vzpenjača opravi, je 70 metrov. Kabina sprejme do 33 potnikov, vožnja traja eno minuto.
Že na poti se nam je začel odpirati čudovit razgled na mesto. Na gradu nam je vodička najprej predstavila glavne značilnosti in zgodovino gradu, ki smo si jo v nadaljevanju ogledali tudi na zanimivem filmu. Grad sicer nima kakšnih posebno znamenitih lastnikov, je pa kljub temu njegova zgodovina zelo bogata. V sliki in besedi smo spoznali, kakšne načrte je imel z gradom naš sloviti arhitekt Jože Plečnik. Tudi sicer smo tisto popoldne spoznali številne Plečnikove mojstrovine in tudi kar nekaj njegovih načrtov, ki so žal ostali le na papirju. Na gradu smo obiskali tudi grajsko kapelo in zapore. Posebna zanimivost je bil čudovit razgled z grajskega stolpa na vse strani Ljubljane.
Potrem ko smo si Ljubljano ogledali z vrha, je sledil še ogled od spodaj. Odšli smo namreč na ladjico in se popeljali po Ljubljanici. Tako smo se peljali pod Šuštarskim mostom, Tromostovjem, pod Mesarski in Zmajski most.
Med vožnjo smo zvedeli, kako so Ljubljančani ukrotili zmaja in zakaj je to njihov mestni simbol (grb), zakaj je mestni zavetnik sveti Jurij in še kar nekaj novih podatkov.
Po vožnji je sledilo nadaljevanje ogleda Ljubljane na trdnih tleh. Pred Prešernovim spomenikom smo se skupinsko fotografirali in izvedeli, kam je usmerjen njegov pogled in kakšne težave je pomanjkljivo oblečena muza nad Prešernom delala ljubljanskim mestnim in cerkvenim oblastem. Bili smo tudi pred in v mestni hiši na Magistratu.
Naš ogled se je končal na Kongresnem trgu, kjer je leta 1821 potekal Ljubljanski kongres. Takratno glavno mesto Kranjske se je za dobre štiri mesece spremenilo v središče evropske politike. Od 10. januarja do 22. maja 1821 so v Ljubljani bivali in se sestajali predstavniki Svete alianse. Kongresa so se udeležili ruski car Aleksander I. in ruski prvi minister in državni tajnik Kapodistrias, avstrijski cesar Franc I., neapeljski kralj Ferdinand IV. in modenski vladar Franc IV. Modenski, poleg teh pa še okoli 500 ministrov in predstavnikov Francije, Velike Britanije, Prusije in posameznih italijanskih držav. Idejni vodja in povezovalec kongresa je bil avstrijski kancler, knez Metternich. V spomin na tisti čase imamo še danes v Ljubljani Bavarski dvor pa gostilno Pri ruskem carju.
Tako smo v dobrih treh urah spoznali bogato zgodovino Ljubljane, ki se je začela na tem ozemlju okoli leta 2000 pred Kristusom, ko so na Ljubljanskem barju prebivali koliščarji. Živeli so na mostiščih oziroma koliščih, lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera.
Rimska naselbina Emona je nastala leta 14 na jugozahodu današnje Ljubljane. S propadom zahodnega rimskega cesarstva in sledečimi selitvami narodov je propadla tudi rimska Emona. Leta 452 so jo porušili Huni pod Atilovim poveljstvom, kasneje so pustošili še Vzhodni Goti in Langobardi. Slovanski predniki so se na ta prostor postopoma priselili ob koncu 6. stoletja. Predhodnik današnjega imena Luwigana se prvič pojavi leta 1144.
Mesto je leta 1278 prešlo pod Habsburžane, ki so ga uradno preimenovali v Laibach . Habsburška vladavina je z izjemo časa Ilirskih provinc (1809 do 1813), Ljubljana je bila njihova prestolnica, zdržala vse do konca prve svetovne vojne.
Po propadu Avstro-Ogrske leta 1918 je leta 1929 Ljubljana postala sedež Dravske banovine v okviru Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Po drugi svetovni vojni je postala glavno mesto Socialistične republike Slovenije znotraj Jugoslavije. V mesto se je zaradi boljšega ekonomskega statusa priselilo veliko novih meščanov, kar je botrovalo razširitvi in gradnji številnih bivanjskih sosesk.
V Ljubljani je bila 25. junija leta 1991 razglašena neodvisnost Slovenije, katere središče in prestolnica je še danes. Mesto prestolnice ji zagotavlja ustava, katere 10. člen pravi: “Glavno mesto Slovenije je Ljubljana.”
Na koncu našega obiska in izleta v Ljubljani je sledila še večerja in druženje v stari ljubljanski gostilni Stari tišler.
Vsi, ki smo se udeležili letošnjega izleta, smo polni novih vtisov in spoznanj zapuščali Ljubljano. Prepričan sem, da nikomur ni bilo žal, da se je tisto petkovo popoldne, 9 .oktobra, odzval povabilu OO Zidani Most in se udeležil izleta. Morda je to tudi spodbuda in povabilo za vse naše članice in člane, da se nam v večjem številu pridružijo v prihodnosti.
Besedilo in foto: Miran Prnaver
