Naš spletni portal uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali se strinjate z njihovo uporabo?

 

Elektromehanske signalno-varnostne naprave: Različni tipi naprav

29. marca, 2015

Razvoj tovrstnih naprav se začne že konec 19. stoletja. Glede na to, da so takrat na področju Avstro-Ogrske obstajale različne železniške uprave, so se temu primerno razvili različni tipi naprav, ki so se vgrajevali na progah določenih železniških uprav. Tako poznamo, na primer,  tip SBW 500 (SBW-Sudbahn werk Wien), delavnica Južne železnice, ki je tovrsten tip naprav izdelovala in se je vgrajeval samo na progah Južne železnice.

Naprave se ne razlikujejo toliko po vsebini (postavljanje vozne poti, tirne zveze, signalne odvisnosti), kot se razlikujejo glede na konstrukcijo, različne signalne in kretniške vzvode, mehaniko in obliko. Sedaj si bomo pogledali različne tipe kretniških naprav, nato bodo sledile naprave, ki so se uporabljale v prometnih uradih. Nekako med najstarejše naprave, ki se pojavljajo v Sloveniji, štejemo tip naprave podjetja Siemens & Halske (S&H), ki ga imenujemo tudi tip 3414. Tip S & H 3414 ima tip mehanike, ki ga zaradi posebne oblike kljunačev imenujemo pahljačasta mehanika (kljunači so podobni pahljačam). Tudi vzvodi so takšni, da je bilo teže postavljati kretnice in signale kot pri mlajših tipih naprav. Med starejšimi tipi naprav je tip naprave, ki je izdelek podjetja Gotz & Sohn in ga imenujemo tip 4079 c. Tip Gotz & Sohn 4079 c je dokaj podoben tipu S&H 3414, vendar se ta tip naprav na območju Slovenije ni uporabljal, poznamo ga predvsem s severnih prog Avstro-Ogrske (Češka). Zadnja dva tipa sta zelo razširjena, saj so ju uporabljali predvsem na progah Južne železnice ter na progah Avstrijskih državnih železnic. Prvi najbolj razširjeni tip je Sudbahn werk Wien (SBW), kot že ime podjetja pove, je to izdelek delavnice Južne železnice na Dunaju. Ta tip označimo SBW 500, te naprave so se vgrajevale na progah Južne železnice. Poleg tega je razširjen tudi tip naprav Avstrijskih državnih železnic, ki ga označimo kkStb 5007, uporabljal se je na progah prej omenjenih železnic.

Za nemoteno delovanje kretniških naprav je potreben tudi prometniški ali pisarniški bločni aparat. Prometniški bloki se prav tako razlikujejo med seboj. Tu poznamo postavljanje voznih poti, tako da s palcem izberemo določen tir ali da imamo tirno shemo ter tam mehansko nakažemo, na kateri tir se bo postavila željena vozna pot. Tip prometniške naprave, kjer se uporablja palce in je v Sloveniji najbolj razširjen, je SBW 320 a. Poleg tega tipa obstaja še tip Siemens & Halske 3179. Da bi prometnikom olajšali delo ter da bi si na tirni shemi laže predstavljali, na kateri tir postavljajo vlakovno vozno pot, se je razvil tip naprave, ki to omogoča. Še preden pa omenimo najbolj razširjeni tip tovrstne naprave, obstaja v razvoju neke vrste prototip, ki je mehansko zelo kompliciran, sicer pa zelo nazoren v postavljanju vozne poti, saj si le-to nakazal s potegom verige na določen tir. Tovrstnih prototipov je bilo izdelanih samo 7, ohranjeni so samo trije. Pravo srečo imamo, da je največji med njimi ohranjen ravno v Sloveniji in je izdelek delavnice Južne železnice. Svojemu namenu je služil na postaji Divača,  danes si pa ga lahko ogledamo v Železniškem muzeju v Ljubljani. Drug tip prometniške naprave s tirno shemo je mehansko preprostejši od prototipa in zelo razširjen, poznamo ga pod imenom tipa Rank (Siemens & Halske 3175). Pri tej napravi je nakazana tirna shema, kjer z razporednikom določimo tir. Naprava tipa Rank se je zaradi enostavne uporabe in lažjega vzdrževanja razširila na veliko postajah, tako manjših in večjih, kot sta Ljubljana in Pragersko. Največja tovrstna naprava je bila na postaji Ljubljana, a žal ni ohranjena. Največja ohranjena naprava pa izvira s postaje Pragersko in je na ogled v Železniškem muzeju v Ljubljani.

Videli smo, da je raznolikost naprav velika. Vendar to še ni vse! Za konec omenimo še napravo, ki je služila svojemu namenu v prometnem uradu Maribor. Pri tej napravi je posebnost, da je unikat in je na ogled v Železniškem muzeju v Ljubljani.

Avtor: Mitja Vaupotič

Imate vprašanje?
Kontaktirajte nas
Pridruži se nam
Pristopna izjava

Copyright by SŽPS. All rights reserved.

Copyright by SŽPS. All rights reserved.