Naš spletni portal uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali se strinjate z njihovo uporabo?

Logo
Dobrodošli na spletni strani Sindikata železniškega prometa Slovenije. Spletna stran je namenjena sprotnemu obveščanju naših članic in članov, vseh zaposlenih v podjetju Slovenske železnice d.o.o, hčerinskih podjetjih in drugih podjetjih ter širše slovenske javnosti o dogajanjih tako v sindikatu kot tudi znotraj slovenskih železnic.

Pristopna izjavaOstali obrazci

Izlet OO Zidani Most v Novo mesto

Izlet OO Zidani Most v Novo mesto

Tudi letos smo se v OO Zidani Most odločili, da naš tradicionalni izlet organiziramo z vlakom. Po Ljubljani leta 2015 in Mariboru lani nas je tokrat pot vodila v dolenjsko prestolnico. Začeli smo na postaji Zidani Most, v Sevnici prestopili na vlak za Trebnje in še en prestop, tako da smo po dobrih dveh urah in 80 minutah čiste vožnje prispeli v Novo mesto. Vožnja je bila zanimiva, saj se nas večina le redkokdaj pelje po tej progi, za kar nekaj udeležencev pa je bila to prva vožnja na tej relaciji.

Po prihodu v Novo mesto nas je čakal avtobus in popeljal do tovarne Krka. Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto, je mednarodno generično farmacevtsko podjetje s sedežem v Novem mestu. Skupina Krka je v letu 2015 prodala za 1.174,4 milijona evrov izdelkov in storitev. Krka svoje izdelke prodaja v več kot 70-ih državah. Mednarodno prisotnost ob številnih podjetjih in predstavništvih v tujini utrjuje tudi z lastnimi proizvodno-distribucijskimi centri v Ruski federaciji, na Poljskem, Hrvaškem in v Nemčiji. Konec leta 2016 je bilo v Krki 10889 zaposlenih. Slaba polovica jih je zaposlenih v tujini. V tovarni v Novem mestu jih je zaposlenih okrog 3500.

Temelj Krkinega poslovanja je farmacevtsko-kemijska dejavnost. Osrednja skupina izdelkov so zdravila na recept, ki predstavljajo 82,1 % prodaje skupine Krka. Po obsegu prodaje sledijo izdelki brez recepta z 9,5 % in veterinarski izdelki s 5,3 %.

Krka svojo osnovno dejavnost dopolnjuje z zdraviliško-turističnimi storitvami hčerinske družbe Terme Krka z 2,9 %. V tej dejavnosti je zaposlenih okoli 600 ljudi. Ta združuje zdravilišča v Dolenjskih Toplicah in Šmarjeških Toplicah, obmorski center Talaso Strunjan, Hotele Otočec s hotelom v edinem slovenskem gradu na reki ter poslovni hotel Krka. Osnovna dejavnost Term Krka je medicinska rehabilitacija po boleznih srca in ožilja, dihal in gibal. Zanimivo, da so se od ustanovitve tovarne leta 1954 zamenjali samo trije direktorji, kar je tudi eden od pokazateljev uspešnosti podjetja.
Ogled tovarne je bil za vse zelo zanimiv. Redkokdaj imaš priložnost videti tako tehnološko izpopolnjeno dejavnost, kot smo jo videli tokrat v Novem mestu. Roboti so tudi del delovne sile in res zanimivo je bilo opazovati njihovo delo.

Po ogledu nas je pred tovarno čakala vodička in z busom smo se odpeljali na Otočca ter si ogledali tamkajšnji grad na otoku. Grad Otočec, ki je razglašen za kulturni spomenik, je edini vodni grad v Sloveniji. Stoji na enem od otokov reke Krke nedaleč od Novega mesta. Prvič je bil omenjen v 13. stoletju, točneje leta 1252, ko so v njem prebivali vazali freisinških škofov, vitezi Otoški.
Izumrli so v 15. stoletju, naslednji lastniki pa so bili iz vrst tirolske plemiške rodbine Villandres. Leta 1560 je grad v upravljanje prejel stotnik žumberaških uskokov, baron Ivan Lenkovič (poznejši general Vojne krajine). Leta 1629 je lastnik postal pl. Janez Sonce; o njem je Ivan Tavčar napisal povest. Sredi 18. stoletja je grad postal del posesti plemiške rodbine Schweiger-Lerchenfeld, od leta 1854 do konca 2. svetovne vojne pa je bil v lasti rodbine Margheri de Commadona. Med drugo svetovno vojno so partizani grad požgali in porušili, po vojni pa je bil nacionaliziran in obnovljen.
Danes je grad urejen v luksuzen hotel s petimi zvezdicami, leta 2009 je bil prenovljen v duhu gotike in renesanse z 10 dvoposteljnimi sobami in šestimi apartmaji ter grajsko restavracijo z vrhunsko kulinarično ponudbo. Hotel Grad Otočec je danes ena najprivlačnejših lokacij v Sloveniji za poroke in druga svečana slavja.

Po povratku v Novo mesto je sledil še ogled stolnice in ostalih zanimivosti mestnega jedra. Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji z 22.415 prebivalci, prestolnica Dolenjske ter središče mestne občine Novo mesto in rimskokatoliške škofije Novo mesto. Leži sredi gričevnate pokrajine v rečnem zavoju reke Krke na nadmorski višini 202 m. Mestni obod sestavljajo na jugovzhodu Gorjanci, na jugozahodu Ljuben (546 m), na zahodu vzrastki Kočevskega Roga, na severu pa vinorodna Trška gora (428 m). Staro mestno jedro, ki je krožne oblike s polmerom okoli 250 m, stoji na skalnatem apnenčastem polotoku. Obliva ga počasna sivozelena Krka, ki tam teče v treh zaporednih rečnih zavojih. Mesto je trgovsko, upravno, zdravstveno, izobraževalno in kulturno središče, sodobni urbanizacijski tokovi pa so zajeli tudi širše podeželje, ki je izgubilo kmetijsko vlogo. V mestu in okolici so se razvile avtomobilska (Revoz – bivši IMV, Adria Mobil, TPV), farmacevtska in kozmetična (Krka), tekstilna (Labod), lesna (Novoles), obutvena ter elektrotehnična industrija ter industrija izolacijskih materialov. Novo mesto ima 5 osnovnih šol (OŠ Grm, OŠ Bršljin, OŠ Drska, OŠ Center, OŠ Šmihel), glasbeno šolo, srednje šole, dislocirane oddelke višjih ter visokih šol slovenskih univerz, samostojno Visoko šolo za upravljanje in poslovanje, Visoko šolo za tehnologije in sisteme in Visoko šolo za zdravstvo, Visokošolsko središče Novo mesto ter Univerzitetno in raziskovalno središče Novo mesto. Tu so sedeži ustanov regijskega pomena (zdravstvo, bančništvo, telekomunikacije, pravosodje, šolstvo, zavarovalništvo, zaposlovanje), ni pa nobenega urada nacionalnega pomena. Po svojem kulturnem pomenu in zgodovinskem bogastvu sodi Novo mesto med najimenitnejša slovenska mesta.

In ogled tega imenitnega mesta smo zaključili s poznim kosilom v gostilni Loka ob reki Krka. Če nekaj dni prej ne bi zaradi obilnega deževja tudi reka Krka poplavljala, bi lahko imeli v res lepem sončnem jesenskem popoldnevu kosilo na pomolu reke Krke. Pa tudi tako je bil to zelo lep zaključek našega izleta. Sledila je še vožnja z vlakom domov. Vsi, ki smo bili na izletu, smo se v svoja domača okolja vračali polni vtisov, veseli in zadovoljni.

Besedilo: Miran Prnaver
Foto: Robert L. Horvat