Naš spletni portal uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali se strinjate z njihovo uporabo?

Logo
Dobrodošli na spletni strani Sindikata železniškega prometa Slovenije. Spletna stran je namenjena sprotnemu obveščanju naših članic in članov, vseh zaposlenih v podjetju Slovenske železnice d.o.o, hčerinskih podjetjih in drugih podjetjih ter širše slovenske javnosti o dogajanjih tako v sindikatu kot tudi znotraj slovenskih železnic.

Pristopna izjavaOstali obrazci

Elektromehanske signalno-varnostne naprave – Mehanika v premičniški omari

Elektromehanske signalno-varnostne naprave – Mehanika v premičniški omari

Mehanika naprave v premičniški omari je eden od ključnih elementov, ki skrbijo za pravilno in varno postavitev voznih poti. Delovanje mehanike je soodvisno od lege električnih sistem, katerih pravilna lega je soodvisna od lege le-teh na sosednji napravi (komandnem aparatu). Tako dobimo posredno odvisnost mehanike z ene naprave na drugo. Obstaja pa tudi odvisnost mehanike znotraj ene naprave. Delovanje mehanike si bomo pogledali na primeru kretniškega bloka S&H 5007.
Mehanika v premičniški omari je sestavljena iz več sestavnih delov in se prav tako razlikuje glede na različne tipe naprav. Sestavni deli mehanike so premičniki, vodila za premičnike (zaradi oblike jih imenujemo glavniki), kljunači, pakelci (ponekod je bil v uporabi izraz »paketi«), različni drogi, palci in vzmeti. Premičniška omara, v katero je vgrajena mehanika naprave in njene odvisnosti, je sestavljena iz spodnjega in zgornjega dela, ki sta tudi nosilca za vodila (glavnike). V omari je razporeditev mehanike sledeča: v najnižjem delu so drogi s kljunači, ki so preko peston povezani z vzvodi, sledijo premičniki in nato še zgornji del omare, kjer so prav tako drogi s kljunači, ki so povezava na električni del naprave.
Kljunači so narejeni iz medenine ter različnih oblik, glede na to, za katero odvisnost so namenjeni. Kljunači za svoje pravilno delovanje potrebujejo premičnike s pakelci. Premičniki so ploščati in dolgi kovinski deli, ki se  premikajo v levo ali desno (potek premika v eno stran je 19 mm). Dolžina premičnika je odvisna od števila vzvodov in hkrati velikosti celotne naprave, debelina je 5 mm in višina 60 mm. Naprava lahko vsebuje različno število premičnikov, kar je odvisno od števila tirov in signalov na postaji.
Premičnike ločimo na več vrst: premičniki za tire, signalni premičniki in nevtralni premičniki. S premičniki za tire ujamemo oziroma blokiramo pravilno postavitev kretnic in zapahov kretnic. To pomeni, da s tem, ko postavimo vzvode kretnic in zapahov v pravilno lego za določeno vozno pot na določen tir, v napravi premikamo kljunače, ki se razporedijo tako, da lahko v naslednji potezi s pomočjo palca premaknemo premičnik. Na tem premičniku so pakelci (paketi), ki blokirajo kljunače in tako posredno onemogočijo premikanje vzvodov za kretnice in zapahe. Tirne premičnike lahko pomikamo v levo in desno stran, vsaka stran pomeni en tir. Torej: če ima postaja 4 tire, to pomeni, da potrebujemo dva tirna premičnika (vsak premičnik se premika v levo in desno, kar pomeni, da npr. premik premičnika 1 v levo pomeni tir 4).
Tirne premičnike premikamo s pomočjo palca. Palec je mehanski pripomoček na zunanji strani premičniške omare, ki ga premaknemo s pomočjo roke in tako »zapalcamo« vzvode (določen tir). S palcem premikamo tirni premičnik, a hkrati premaknemo tudi nevtralni premičnik. Nevtralni premičnik se premika samo v eno smer (smer je odvisna od tega, na kateri strani postaje se nahaja), v prvotno nevtralno lego ga vrne drog z vzmetjo – temu rečemo vzmetenje premičnika. Z nevtralnim premičnikom  s pomočjo potne zapore v električnem delu bloka blokiramo možnost premikanja palca za izbrani tir in posredno naredimo to, da so do nadaljnjega vzvodi kretnic in zapahov izbranega tira blokirani v izbrani legi. Postavljena potna zapora v električnem delu pa omogoči postavitev signalov na prosto, a ne na kateregakoli. Tukaj pa glavno vlogo odigrajo signalni premičniki. Število signalnih premičnikov je odvisno od števila uvoznih in izvoznih signalov (poti), v našem primeru imamo uvozno skupino (uvozni signal s predsignalom) in skupinski izvozni signal. Zato potrebujemo dva premičnika – izvozni in uvozni premičnik, ker pa imamo uvozno skupino s predsignalom, potrebujemo še tretji signalni premičnik, ki ureja odvisnost uvozni signal -predsignal. Vsi ti signalni premičniki se, prav tako kot nevtralni premičnik, pomikajo samo v eno smer, zato za vrnitev v osnovno lego potrebujejo vzmetenje premičnika. Signalni premičniki mehansko poskrbijo za odvisnosti med signali, da ne moremo hkrati postaviti uvoza in izvoza. Prav tako je urejena odvisnost uvoznega signala s predsignalom in odvisnost med postavitvijo ene ali dveh ročic na dvoročičnem signalu (uvoz). Pri odvisnosti signal – predsignal moramo najprej v lego prosto postaviti glavni signal, šele nato nam naprava odobri postavitev predsignala na postavitev »Pričakuj prosto.«, kar pomeni, da vedno najprej postavimo uvozni signal, nato predsignal, podremo pa tako, da se najprej podre predsignal, nato uvozni signal.
S tem opisom delovanja je razložen princip delovanja mehanike v kretniškem bloku tipa S&H 5007, ki je eden od dveh najbolj razširjenih tipov kretniških blokov pri nas. Razlika je predvsem v tehnični raznolikosti mehanike, čeprav je nekaj osnovnih delitev podobnih pri obeh tipih (tako povsod poznamo tirne premičnike, nevtralni premičnik in signalne premičnike) – razlika je le v velikosti premičnikov, drugačnih tipih kljunačev, pakelcev, vzmetenju premičnikov ter palcev. Prav tako se mehanika razlikuje, glede na kretniški ali promentiški aparat. Mehanski del naprave bi bil z varnostnega vidika popolnoma neuporaben brez električnega dela naprave.

Besedilo zapisal: Mitja Vaupotič

Literatura:

Ing. Alojz Debeljak. Željezničko signalno sigurnosniuređaji. Mehanički i elektromehaničkiuređaji. Subotica 1951.

Janez Jontes. Železniške signalnovarnostne naprave. Ljubljana 1989.

Janez Jontes. Uporaba železniških signalnovarnostnih naprav. Ljubljana 1999.