Naš spletni portal uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali se strinjate z njihovo uporabo?

Logo
Dobrodošli na spletni strani Sindikata železniškega prometa Slovenije. Spletna stran je namenjena sprotnemu obveščanju naših članic in članov, vseh zaposlenih v podjetju Slovenske železnice d.o.o, hčerinskih podjetjih in drugih podjetjih ter širše slovenske javnosti o dogajanjih tako v sindikatu kot tudi znotraj slovenskih železnic.

Pristopna izjavaOstali obrazci

Elektromehanske signalno-varnostne naprave – sestavni deli naprav

Elektromehanske signalno-varnostne naprave –  sestavni deli naprav

Elektromehanske signalno-varnostne naprave, kot že ime pove, sestavljata mehanski in električni del naprave. Čeprav poznamo različne tipe naprav, je osnovna razdelitev sestavnih delov pri večini enaka. Sestavni deli se deloma razlikujejo, glede na to, ali gre za prometniško ali kretniško napravo.

Prometniško napravo v osnovi sestavljajo trije deli: lesena omara, mehanski del in električni del naprave. Lesena omara služi kot nosilec za mehanski in električni del naprave. Velikost omare je odvisna od zgornjih dveh delov naprave in ima vgrajena vrata s ključavnico, saj se je v njej hranila dokumentacija. Zunanja obdelava omare je pa je narejena v tehniki flodranja, po kateri dobimo imitacijo lesa. Na omari leži mehanski del naprave, ki ga sestavljajo ohišje, premičniki, kljunači, palci, razporedniki in označbe tirov (tirne sheme). Nad mehanskim delom naprave se nahaja še električni del naprave, ki je prav tako sestavljen iz ohišja, sisteme, induktorjev, zvoncev, tipk za poglobitev sisteme, tipk za zvonce, okenc za sisteme in napisnih ploščic. Kretniški blok ima več različnih sestavnih delov kakor prometniški. Te naprave prav tako delimo na mehanski in električni del. Mehanski del kretniškega bloka sestavljajo nosilci s povezovalnimi U-profili, ki so hkrati nosilci za vzvode in omaro spremičniki. Vzvode ločimo na kretniške, signalne in zapahe. Premičniška omara je sestavljena iz premičnikov, kljunačev in palcev. Nato sledi električni del naprave, ki je sestavljen iz dveh delov: dela, kjer se nahajajo električne sisteme,in potno nakazalo ali anonsiator. Potno nakazalo sestavljajo okenca s številkami tirov in zvonec/ci. S tem, da ima del z električnimi sistemamienako zgradbo kot pri prometniškem bloku. Barvna shema naprav je narejena po določenih standardih. Osnovna barva kovinskega ohišja je temno zelena, le obroba sprednjega dela ohišja električnega dela in potnega nakazala je v odtenku zlate bronze. Vzvod glavnega signala prepoznamo po rdeči barvi, predsignalni vzvod je v rumeni barvi in vzvod področnega premikalnega signala v temno modri barvi. Kretniški vzvodi so črne barve, kretniški zapahi pa v svetlo modri barvi.

Na napravah se nahajajo tudi napisne tablice. Te so v originalni izvedbi iz medenine, kasneje iz aluminija (ponekod obstaja tudi gravura v aluminiju). Napisne tablice označujejo naslednja mesta na napravah: vzvode, tire, razporeditev postavitve vzvodov za določen tir, potno zaporo, bločno zaporo, signal, deblokirno tipko in tovarniškooznako. Poleg kovinske barve so tablice povečini pobarvane s črno barvo, razen tistih, ki imajo določen pomen. Pri teh se pa pojavita še rdeča (signal, privolitev) in zelena barva (potna zapora).Iz tovarniških oznak na tablicah lepo razberemo tudi proizvajalce. V Sloveniji lahko zasledimo naslednje tovarniške oznake na tovrstnih napravah: Siemens&Halske A.G., Siemens&Halske, Sudbahnwerk Wien, STEFAN von GOTZ & SOHNE (Wien &Budapest), BloksignalnaRadionica J.D.Ž. Subotica, Blockwerk Berlin-Siemensstadt, Signalna delavnica Ljubljana.

Naprave so sestavljene tako, da jih je možno tudi predelati. V osnovi so naprave prišle iz tovarne z že izdelano mehaniko za določeno postajo, tako da so jih na postajah samo sestavili po priloženih načrtih proizvajalca. Vsekakor pa so naprave grajene tako, da so možni kasnejši posegi v napravo. Na tak način so naprave vsebinsko skozi čas spreminjali, glede na tirno situacijo na postaji ali selitev naprave na drugo postajo.

Literatura:

Ing. Alojz Debeljak. Željezničko signalno sigurnosniuređaji. Mehanički i elektromehaničkiuređaji. Subotica 1951.

Janez Jontes. Železniške signalnovarnostne naprave. Ljubljana 1989.

Janez Jontes. Uporaba železniških signalnovarnostnih naprav. Ljubljana 1999.

Zapisal: Mitja Vaupotič