Naš spletni portal uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali se strinjate z njihovo uporabo?

Logo
Dobrodošli na spletni strani Sindikata železniškega prometa Slovenije. Spletna stran je namenjena sprotnemu obveščanju naših članic in članov, vseh zaposlenih v podjetju Slovenske železnice d.o.o, hčerinskih podjetjih in drugih podjetjih ter širše slovenske javnosti o dogajanjih tako v sindikatu kot tudi znotraj slovenskih železnic.

Pristopna izjavaOstali obrazci

Izlet v Slovenske gorice

Izlet v Slovenske gorice

V soboto, 11.10.2014 smo se točno po voznem redu, z avtobusom, izpred železniške postaje odpravili na pot. Bili smo vsi veseli in v pričakovanju, kaj nam bo  ob tako lepem in sončnem vremenu prinesel dan.

Okrepčali smo se kar na avtobusu. Avtobus nas je popeljal naravnost proti Ptuju, kjer nas je na Mestnem vrhu že čakala železniška družina Vaupotič. Kot je za te kraje v navadi, so nas najprej pogostili, potem pa popeljali na ogled njihovega železniškega parka, kjer smo se vozili z vlakci, si ogledali notranjost lokomotive in vozili vlakce po železniški maketi. Trudijo se res ti fantje – šest jih je – TEAN RAILWORKS  SLOVENIA se imenujejo. Čestitamo jim za narejeno in jim želimo še veliko uspeha!

Pot nas je s Ptuja peljala proti Cerkvenjaku, kjer smo si ogledali privatni muzej Feliksa Rajha, ki je lociran v najstarejši hiši (vili) sredi Cerkvenjaka. Ogromno starin je rešil propada, ogromno jih je možno  videti. Shranjene so v čudovitem stanju in nekatere so še uporabne. Entuziast je. Ogromno časa in denarja je vložil v to. Pa še za nas si je vzel čas in nas v nadaljevanju vodil po Slovenskih goricah. Najprej na toplo malico na kmečki turizem Breznik, ja, je bilo dobro.

Odpeljali smo se proti Negovi, ustavili smo se pri Iveku Krambergerju. Hiša še stoji takšna kot je bila. No, ja, zob časa jo je zajel, počasi propada. Kakšna škoda, zanj in za okolico, pa še za koga.

Prispeli smo do Negovskega gradu. Velik je in čudovito obnovljen, vsaj na prvi pogled. Ko smo si ga ogledali, smo videli, da je obnovljena samo polovica, novi del, stari del pa propada. Upajo, da se bo dalo obnoviti tudi to. Doživeli smo tudi mini koncert v eni od dvoran gradu. Jure in Feliks sta složno zapela. Kako znata in kako akustična dvorana …

Zdaj pa naprej proti Kunovi, kjer že 10 let živita domačin in Perujka, ki sta si ustvarila prav poseben dom. Zgrajen je v glavnem iz recikliranih stvari, s slamnato streho, pa ogromno bambusa raste okrog in okrog. Zeliščni vrt je razvejan vsepovsod okrog, to pa zato, ker se ukvarjajo z izdelavo naravnih mil in krem (kako diši) ter z izdelavo lesenih izdelkov. Posebneža sta in živita z naravo, mati zemlja jo kličeta. Perujka je zelo, zelo zgovorna, slovensko zna, nasmejala nas je. Skratka, je nekaj posebnega.

Zdaj smo na poti proti Sveti Trojici, kjer stojita frančiškanska cerkev in samostan. Notranjost je naravnost čudovita, baročni stil. Pater nam je vse razložil, imajo nove /prenovljene orgle. Res so velike in čudovite. Zdaj pa še v klet pod cerkvijo! To je treba res videti. S pomočjo občine, evropskih sredstev so klet prenovili, videti je kot nova, velika in obokana. Ogromen prostor za poroke, protokolarna srečanja ali pa samo za ogled in degustacijo vina – kar smo naredili tudi mi. Čudovito.

Odpravili smo se nazaj na kmečki turizem Breznik na večerjo in sladico. Tudi njegovo vinsko klet smo šli pogledat, njegov lastni projekt, čudovita izdelava, pa tudi vino in mošt je bil dober. Potrudili so se, res.

Dan se je bližal h koncu, mi smo zbirali vtise. Lepo je bilo. Slovenske gorice so lepe in prijazne.

Morda še kdaj na svidenje …

Hvala Feliksu Rajhu, da nas je spremljal na poti in dodal še kakšno podrobnost, ki je nismo poznali.

 

Za SŽPS OO Zidani Most zapisala Tatjana Tržan.