Naš spletni portal uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali se strinjate z njihovo uporabo?

Logo
Dobrodošli na spletni strani Sindikata železniškega prometa Slovenije. Spletna stran je namenjena sprotnemu obveščanju naših članic in članov, vseh zaposlenih v podjetju Slovenske železnice d.o.o, hčerinskih podjetjih in drugih podjetjih ter širše slovenske javnosti o dogajanjih tako v sindikatu kot tudi znotraj slovenskih železnic.

Pristopna izjavaOstali obrazci

120 let kočevske proge

120 let kočevske proge

27. septembra leta 1893 je bila med Kočevjem in Ljubljano uradno odprta nova proga. Prvi vlak je po progi peljal že 24. julija 1893. Naslednji dan po otvoritvi je stekel redni promet. Potniški vlak je iz Kočevja  do  Ljubljano potreboval dobre tri ure vožnje.

Kočevska proga je dolga 70 km, od tega odsek med Grosupljem (kjer se odcepi od »dolenjske« proge) in Kočevjem meri 48,6 km. Takratna avstro-ogrska oblast je to progo zgradila v rekordnem letu dni.

Po drugi svetovni vojni je pomen kočevske proge, predvsem zaradi posodobitve cest, začel upadati. Leta 1970 je bil potniški promet ukinjen.

Leta 2008 se je začela temeljita obnova proge, ki pa še vedno ni končana.

V soboto, 21. septembra, je potekala slovesnost ob 120-letnici proge.

Po 43-ih letih je po kočevski progi zopet zapeljal potniški vlak. Peljal je iz Ljubljane do Ribnice. Naprej do Kočevja na žalost proga še ni toliko dokončana, da bi lahko potniški vlak prišel do končne postaje.  Hitrost vlaka je bila le 40 km/h. Po koncu remonta naj bi bila hitrost  60 km/h, v zadnjem delu proge pa kar 100 km/h.

Številni potniki in obiskovalci na službenih mestih vožnje vlaka in kar na desetine fotografov ob progi priča, kako si domačini zopet želijo vlakovnih povezav in kako velika napaka  je bila dejansko v preteklosti narejena z ukinitvijo potniškega prometa.

V odhodu  je vlak imel postanek na Škofljici, kjer so nas prijetno kulturno presenetili; prireditev nas je popeljala v čase otvoritve proge. Prav tako je bila slovesnost tudi v Ribnici.

V povratku so nas prijazno pričakali in pogostili še v Velikih Laščah in Dobrepolju, osrednja slovesnost pa je bila v Grosuplju. Slovesnosti so se udeležili tudi župani Grosuplja, Škofljice, Dobrepolja, Velikih Lašč in Ribnice, oni skupaj s svojimi občani kažejo velik interes za čimprejšnje dokončanje obnove. Prav tako vlagajo veliko svojih naporov in prizadevanj, da bi ta projekt bil tudi dobro izveden in lepo vključen v ostalo infrastrukturo teh lepih slovenskih krajev.

Miran Prnaver