Naš spletni portal uporablja piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali se strinjate z njihovo uporabo?

Logo
Dobrodošli na spletni strani Sindikata železniškega prometa Slovenije. Spletna stran je namenjena sprotnemu obveščanju naših članic in članov, vseh zaposlenih v podjetju Slovenske železnice d.o.o, hčerinskih podjetjih in drugih podjetjih ter širše slovenske javnosti o dogajanjih tako v sindikatu kot tudi znotraj slovenskih železnic.

Pristopna izjavaOstali obrazci

Posebna številka glasila Prometnik – zbornik

Posebna številka glasila Prometnik – zbornik

30 let je časovno obdobje, ki je seveda relativno dolgo, odvisno, s katerega zornega kota gledamo na čas. V smislu zgodovine, civilizacij, političnih sistemov in podobno je to morda kratko obdobje. Pomislimo pa, da predstavlja 30 let delovne dobe 75 % vsega časa, kolikor hodimo v službo, in če pomislimo, da začetki našega sindikata segajo v čase, ko smo živeli še v Jugoslaviji, ko je bil sedež železnic v Beogradu, ko so nam grozili »mitingi resnice«, ko je vladal enopartijski sistem, ko je bila inflacija takšna, da smo plačo prejemali v dveh obrokih vsakih štirinajst dni, da je sploh bila še kaj vredna, da so se komaj začele osamosvojitvene težnje v Sloveniji, da smo bili pred prvimi večstrankarskimi volitvami v Sloveniji in še in še bi lahko naštevali prelomnice tistega časa – če se vsega tega spomnimo in v ta čas umestimo rojstvo našega sindikata, potem je, roko na srce, za nami res že dolga pot in 30 let dolgo obdobje.

Ko razmišljam o našem sindikatu in njegovi poti, bi ga morda lahko primerjal z delom in načinom življenja čebel. Po eni strani je čebelje delo jasno razdeljeno, a je skupinsko in v tej skupini ima vsaka čebela svojo neprecenljivo vlogo. Po drugi strani pa tudi vlada jasna hierarhija in ve se, kdo in koliko je za kaj odgovoren. Lahko pa sindikat primerjamo s človeškim telesom. Telo ima svoje dele, ude, organe, nekateri so na videz pomembnejši (npr: glava, srce) od drugih. A le na videz. Tudi če zaboli najmanjši prst na nogi, to čuti vse telo in je na nek način prizadeto. Vse je odvisno in povezano. In tako je tudi s sindikatom. Vsak lahko in mora prispevati svoj delež, talent, da lahko kot skupnost, skupina delujemo uspešno. In tako je celotno telo lahko zdravo in zadovoljno.

Pot našega sindikata je bila naporna, a obenem lepa. Polna uspehov in padcev, polna preizkušenj in potrditev, da se prav odločamo in delamo dobro. Pravijo, da ni sramota, če človek pade, pomembno je, da zna zopet vstati. Za to pa navadno potrebuje pomoč. In ta nevidna – vidna sila, ki je pomagala našemu sindikatu vedno znova vstajati, ste bili vi, drage članice in člani, ki ste ves čas ostali z nami. V dobrem, predvsem pa v slabem. Ko je bilo hudo, ko nisi mogel napredovati (kljub sposobnostim in ustreznim kriterijem), ker si bil zvest SŽPS, ste vztrajali, niste pokleknili, niste se predali, niste bili nenačelni. Tudi na račun svoje škode, gledano kratkoročno. Če ne bi bilo vas, danes ne bi bilo našega sindikata, ne bi bilo 30-letnice in danes ne bi mogli zopet rasti, napredovati in sprejemati novega članstva. Neizmerno lep in ponosen je ta občutek. Biti sodelavec in tudi prijatelj takih pokončnih ljudi in biti del te zgodbe.

Pred vami je posebna številka glasila Prometnika – zbornik. Pogled na našo prehojeno pot. Skozi pogovore z glavnimi akterji v času ustanavljanja sindikata, v vmesnem času in danes. Del te prehojene poti bo podan tudi preko fotografij in z objavo dokumentov. Sam sem bil še posebej neizmerno počaščen, ko sem se imel priložnost srečati z ustanovitelji, prvoborci in s prve roke slišati, kako se je začelo. Ni bilo enostavno in ni bilo z rožicami postlano. A to so bili ljudje, ki so imeli veliko volje, želje in znanja. Zato s(m)o uspeli. Ni bilo ustreznih pogojev za delo. Delalo se je v prostem času (ali pa tudi iz in pred nočnimi). Delalo se je zastonj, a delalo se je s srcem in zato je uspelo.

Kot vsepovsod, so se tudi v našem sindikatu pojavljali različni pogledi na delo v prihodnje. Vsi niso bili zadovoljni s storjenim in doseženim. Tudi o tem boste lahko prebrali kak stavek. Ponosen sem, da lahko objavljamo tudi take misli in da ni nobene cenzure. Prav to je veličina neke skupnosti. Dopustiti različnost, a obenem upoštevati večinsko voljo in jo spoštovati.

V tem zborniku so misli podelili ustanovni člani, sedanji člani, vsi dosedanji predsedniki in sekretarji sindikata. Pozdravne besede so namenili predsedniki sindikatov na SŽ, s katerimi najtesneje sodelujemo, pa predsedniki sindikatov iz tujine. Svoje misli nam namenja direktor ŽG (danes bi to bil SŽ) iz časa ustanavljanja sindikata. Spomine in čestitke zapiše tudi predsednik osamosvojitvene vlade Republike Slovenije.

Častno pokroviteljstvo nad našo osrednjo slavnostno prireditvijo ob 30-letnici sindikata v maju prihodnjega leta je prevzel predsednik države.

Predstavljamo tudi aktivnosti, ki jih članstvu ponuja naš sindikat (družabna srečanja, mednarodno sodelovanje, izlete, prednovoletne zaključke, praznovanje dneva žena, kolesarstvo, pohode v hribe, počitniške kapacitete in glasilo Prometnik).

Na koncu tega malo daljšega uvoda bi se rad še enkrat zahvalil vsem, ki ste bili pripravljeni svoje misli, spomine podeliti z nami in so lahko objavljeni v zborniku. Hvala naši članici za vse zapise po zvočnih posnetkih in prevode.

Iskrena hvala vsem članom uredniškega odbora tega zbornika za ves trud in res obsežno delo, da je danes pred nami zbornik, v katerem boste prebrali in videli marsikaj. To je prvi zbornik v zgodovini našega sindikata. Veliko bi se še dalo napisati in objaviti. To pa naj bo izziv in priložnost za vse, ki boste pripravljali gradivo in publikacije za naše naslednje obletnice.

Misel pravi: »Kdor se svoje zgodovine sramuje, si prihodnosti ne zasluži.« Članice in člani SŽPS se svoje zgodovine ne sramujemo, prav nasprotno, ponosni smo nanjo, zato verjamem in upam, da si tudi prihodnost zaslužimo.

Miran Prnaver, glavni urednik

Bilten 30 let SŽPS